Barjani smo se spet odpravili na Primorsko. Tokrat sta bila naš cilj Čaven in Kucelj na Trnovski planoti.

Po tradicionalni jutranji kavici, tokrat v Hotedršici, smo se odpeljali skozi Črni vrh na Col in od tam proti Otlici in Predmeji. Med naseljema Gozd in Kovk smo ob cesti zagledali škraplje, zavarovane kot naravni spomenik, nastale v debelih skladih apnenca. Še en nenavaden pojav, ki govori o pestrosti narave na Trnovski planoti.  V Predmeji smo pod spominsko ploščo, ob Mileninih dobrotah,  slišali nekaj zanimivosti o izumitelju in gozdarju Josefu Resslu. Poznamo ga predvsem kot izumitelja ladijskega vijaka, manj znane pa so njegove zasluge pri uvedbi naprednega gozdarjenja, pogozdovanja Krasa in gradnji cest.

Od tu smo se začeli vzpenjati. Pot je bila zelo prijetna, vodila je skozi prelep bukov gozd. Po približno uri hoje se nam je odprl prekrasen razgled na Vipavsko dolino z Ajdovščino, nad njo Sinji vrh, Kovk, celo do Učke je segel pogled. Nadaljevali smo do koče Antona Bavčerja na Čavnu, kjer smo si malo oddahnili pred spustom in nato ponovnim vzponom na 1237 m visok Kucelj. Kucelj je travnat in najbolj razgleden vrh pogorja Čaven.  Res ponuja prečudovite razglede na dolino, okoliške vrhe (Veliki rob, Trstelj…), morje, no Benetk pa tokrat nismo videli. Pa ni samo razgled tisti, zaradi katerega se je vredno povzpeti sem gor, Kucelj ponuja tudi pravo botanično bogastvo, od avriklja, več vrst sviščev, petoprstnika, kamnokreča, planike, narcis…. Tu raste tudi naša posebnica,  samo pri nas rastoča rebrinčevolistna hladnikija. Gre za majhno kobulnico, poimenovano po ustanovitelju Botaničnega vrta v Ljubljani Francu Hladniku. Mi nismo imeli sreče, da bi jo videli.

Vračali smo se po isti poti, v Bavčerjevi koči pojedli okusno malico, nato pa se po cesti spustili skoraj do Predmeje. No malo prej nas je čakal avtobus in nas odpeljal domov malo utrujene, a zelo zadovoljne, ker smo spet preživeli čudovit dan in videli veliko lepega.

Besedilo: Potrebuješ Dragica

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak