Letošnja zima nas je obiskala malo pozno in nam nasula obilo snežne odeje in nemalo težav. Naš program pohodov smo morali spremeniti in se prilagoditi varnemu koraku.

Nestrpno smo čakali ta marčevski pohod in odločitev s strani vodnikov je padla, da gremo v Tamar.

Na poti proti Gorenjski oziroma Kranjski gori, smo s pogledi levo in desno občudovali prelepe vrhove gora odete v belo odejo, obsijane z jutranjim soncem, nekatere pa ovite v mehke bele meglice.

V dolino  pod Poncami v Planico smo prispeli po obvezni jutranji kavici, zelo dobre volje. Tu so nas pričakale planiške velikanke - skakalnice, na drugi strani  velik nordijski center in v ozadju veličastni Ciprnik. Narava, stroji in delavci, vse je v polnem zagonu  velikega  skakalnega  praznika.

Ob vsem videnem smo pot nadaljevali po visoko zasneženi beli odeji v dolino Tamarja. Spremljale so nas skalne stene Mojstrovke, vrhovi Slemenove špice,  Velika Ponca (2274 m) pred nami Jalovec (2645 m) in še mnogo lepih vrhov. Bili smo malo prikrajšani za lep sončen pogled le teh izjemnih stvaritev narave in za ogled izvira reke Nadiže. Pa kdaj drugič!

V dolini Tamarja pa nas je pričakal Dom (1106 m) in kapelica zgrajena leta 1936, ki jo krasi  mozaik p. Marka Rupnika in spominski zapisi preminulih v gorah. Tamar je ena sama zakladnica naravni lepot in čudes. Od tu se lahko odpravimo do izvira Nadiže, ki priteče iz nedrij Ponc. Ta alpska dolina nad Planico, nam ponuja izhodiščne ture v različne smeri. Po kratkem ogledu znamenitosti in krepki malici smo se odpravili nazaj proti avtobusu. Lep in sončen dan v dolini  smo zaključili z dobrotami naših dveh slavljencev Nataše in Franca. Hvala vama.

Vsem skupaj pa voščim velikonočne praznike, naj vam prinesejo mir, veselje in upanje v  naša življenja.

Zapisala: Emi Vinšek

Foto: Sonja Zalar Bizjak, Stane Kržmanc