In končno je po dvomesečnem dopustu prišel 9. kimavec, ko smo se Barjani ponovno zbrali in se ob rani uri odpeljali skozi Železnike po ozki in strmi cesti, obdani z vitkimi smrekami do vasice Prtovč.

Ravno parkirišče je hitro zamenjala strma pot navzgor in nas opozorila, da je tudi med počitnicami koristno opraviti kakšen vzpon. Pobočja iz skrilavcev je kmalu zamenjal apnenec, narinjen s severa proti jugu. Po poti smo videli več vrst sviščev, brusnice, pritlikavo raščen šipek, sibirski brin in tudi nekaj krav.

Enkraten razgled z Gladkega vrha (1667 m) na okoliške vršace nam je poplačal ves trud, le Triglav se nam je sramežljivo skril za oblake. Pred Krekovo kočo na Ratitovcu smo se okrepčali in odpočili, nato pa krenili na bližnji vrh Altemaver, od koder smo jo mahnili navzdol.

Oskrbnik koče nas je opozoril, da je na poti na južni strani nekaj podrtega drevja, zato smo šli nazaj po isti poti. Opogumljeni z modro mislijo, da pot navzdol ni tako strma kot navzgor, smo se kar hitro spuščali proti cilju. Na poti se nam je odprl lep pogled na Železnike in Dražgoše, kar pa ni motilo naših strastnih gobark in gobarjev, da ne bi ob poti uplenili nekaj jurčkov.

In tako smo dobre volje prišli do avtobusa, kjer smo se še enkrat okrepčali z dobrotami naših slavljencev iz počitniških mesecev. Tik pred domom smo se novopečenemu vodniku Frenku in njegovi mentorici Sonji zahvalili za lep in uspešen pohod ter lepo vreme.

Zapisal: Milan Pavlin

Fotografije: Andreja Mole in Sonja Zalar Bizjak