Zgodaj zjutraj smo se odpravili na Mirno goro, visoko nekaj nad 1000 m. Peljali smo se po dolini, kjer si je pot utrla dolenjska lepotica reka Krka. Na poti smo občudovali lepo urejene domačije, ki krasijo kraje Muljava, Krka, Žužemberk, okolico Dolenjskih toplic in  Črmošnjice. Na avtobusu nam je naša vodnica Sonja obnovila zgodovino iz šolskih klopi. Tudi veliko novega smo še slišali, saj je ona prava zakladnica znanja, tako zgodovine, biologije in še marsičesa drugega. Uživali smo v njenih pripovedih.

Na Mirni gori smo bili deležni lepega razgled na Belo krajino. Dežne zavese so  se nam približevale, a dosegle so nas šele na poti proti domu.

Ja opažam, da nas je Sonja zastrupila, če temu lahko tako rečem, z opazovanjem narave in rastlinstva. Ne hitimo brezglavo po poteh, da bi dosegli cilj, ampak občudujemo naravo, jo znamo opazovati, uživati in si nabirati energijo. Ne občutimo utrujenosti, vse je poplačano, ko dosežemo cilj in varno prispemo domov. Energija in druženje nam Barjanom daje tudi razne male skrivnosti, katerim se od srca nasmejimo. Res nam je lepo.

Do jeseni, ko se ne bomo družili na naših pohodih, vam želim vesele počitnice in vrnite se zdravi in srečni.

Lep pozdrav: Emi in Jože

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak in Andrej Verbič