Za predzadnji pohod v tem letu sta naša vodnika Sonja in Frenk izbrala Krimsko hribovje , najvišji vrh Krim pa za naš končni cilj.

Izhodišče pohoda je bilo nad vasjo Preserje ob vznožju hribovja. Pot nas je vodila po kolovozu in nato po lepi gozdni poti do Planince in cerkvice sv. Tomaža . Po kratkem postanku za malico smo se podali naprej.  Končno je posijalo še sonce in naredilo kamnite steze tega kraško - dinarskega  sveta prijaznejše.

V tem letnem času rožic ni, zato smo kaj hitro napredovali. Dobro razpoloženi smo prispeli v planinsko kočo, ki se nahaja prav na vrhu Krima (1107 m). Sam vrh je, kadar ima oblačno “kapo”, zanesljiv napovedovalec slabega vremena za Ljubljano in okolico. V domu nas je že čakala topla  malica “Krimski lonec” in potolažila naše lačne želodce. Tudi rojstnodnevnica Marinka s pecivom ni pozabila na nas!

Več kot 20 let je bilo širše področje Krima (s planinskim domom vred) zaprto območje zaradi strateške pomembnosti za bivšo JLA. Šele v samostojni Sloveniji smo ponovno začeli prihajati sem gor. Kar je pravzaprav velika škoda. Ta planinska postojanka se namreč ponaša s prav neverjetnim razgledom na vse strani neba. Občuduješ lahko Barje spodaj, bližnje in bolj oddaljene hribe, ob dobri vidljivosti še Julijce, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Pohorje, Posavsko hribovje, Nanos, Snežnik ... in vse do morja! Mi pa, žal, nismo videli kaj dosti več od Barja in okoliških hribov!

Navzdol smo se vračali po prijetni krajši poti v smeri Rakitniške planote. Sonja nam je povedala marsikaj zanimivega in poučnega  o kraški ponikalnici Rakitniščici, umetnem jezercu, klimatskem  zdravilišču in še drugih  zanimivostih.  Gotovo  nas bodo zapeljale, da pridemo še kdaj na ta lepi košček  naše dežele.

Besedilo: Lavrih Alenka

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak, Stane Kržmanc