Rojena sem v oktobru, moj najljubši mesec v letu, vedno se mi v mojem mesecu zgodijo lepi dogodki.  Sicer se poslavlja poletje, a imamo že nekaj let zapored »babje poletje«. Doma vse počaka, zberem dobre prijateljice in se odpravimo na morje, na vikend, kjer tudi čaka: polovimo zadnje tople žarke, kaj za postorit pred zimo¸ čakajo me tudi divje muce, ki jim zdaj ni več tako rajsko, kot poleti. 
Zadovoljne so, kadarkoli se pripeljem, takoj pritečejo.
Na lep vikend v oktobru je bila tudi Barkolana, spet je bila nedeljska gneča za domov, pa se vračamo preko  Brezovice pri Gradinu; lepa narava, ruj kar žari, prav briga me za zastoje! Na meji se sicer malo upočasni;  mogoče kak policaj rabi potni list.
Ne ni policaja, je pa kuža, ki se postavi prav na sredo ceste, prav pred avto. Okej, živalice imam rada, ustavim, da ne bo nesreča, odprem vrata avtomobila, tudi ostale punce…kuža pa izkoristi priliko in je že v avtu.  Joj, kaj pa zdaj, nobena ne more imeti doma psa: ene ga že imajo, pa tudi sicer, to je odgovornost. Prav počasi, se pomikamo skozi naselje, opazujemo, če kdo išče kužka. Tukaj so lovski revirji, pes je znamke: lovec, sigurno ga kdo pogreša. Srečamo gospo s podobno pasmo in jo vprašamo, če ga pozna. Pa ga ne, predlaga, da se ustavimo v zavetišču, nedaleč stran. O super, vse bo uredu! Zavetišče za male živali Marjetica Koper ima lepo lokacijo, z veseljem bi predala kužka. 
Samo, tam ni nikogar, ki bi ga sprejel! Na dvorišču se sonči mnogo mucic, za manjšimi ogradami se oglaša prav toliko kužkov. Ob obetu: 365 dni/ 7 dni v tednu/ 24 ur dnevno, žal tam ni nikogar. So navedeni tudi mnogi tel. kontakti, a se nihče ne oglasi. Pa ne bom zdaj tega zmedenega, žalostnega, srečnega… pustila kar tukaj, itak pa se ne premakne iz avta. Tako se odpeljemo proti Vrhniki, pokličem domače, če bi sprejeli eno bitje na prenočišče – vsi ZA, prijateljice, moje sopotnice že zbirajo: hrano, povodec, odeje… prave prijateljice!!! Edino naš mačkon je trenutno podoben poljski buči. Dopovedujem mu, da je pred 13 leti tudi on prišel k nam z isto zgodbo, najdenv gozdu.
In pride ponedeljek, ne morem v službo, kaj pa pes? Imam luštno službo, se da dogovorit, zrihtam in pridem.
In super za ChatGPT nasvet: (prvo sem že opravila) - nujno ga sprejme najbližje zavetišče - razen, če ni nikogar … Tako v ponedeljek, namesto v službo, obiščem najbližjega veterinarja: Vrhnika je SUPER veterina!!! Tukaj ugotovimo, da pes ni čipiran, torej je najden - mi je kar "mičken" toplo, res je srčkan pes! Pa pod nujno mu uredijo vraščene krempeljce in odredijo primerno hrano, saj precej praska - alergija na hrano. 
Na srečo imam tudi nečaka, Jureta  Meleta: vzreditelja španjelov z mnogimi nagradami, ki mi priskoči na pomoč. Kužka okopa, postriže preostale krempeljce, predvsem pa pohvali, kako prijeten karakter je »dečko«. 
Ukrepam po vesti: če bi se moj pes izgubil, ga bi iskala, vsepovsod!!!  Ponovno se obrnem na kraj najdišča oz. najbližje zavetišče, v času uradnih ur ( pon. od 12ih-14ih), kjer povem, da sem našla kužka, zdaj že vem, da je prijeten, čist, malo nezaupljiv, a z vsemi priiijazen! Vprašajo me, kaj nameravam z najdbo- khhm? Z veseljem ga vrnem lastniku, sicer pa lahko počaka pri nas, nikakor pa ga ne bi dala v zavetišče, v kletko- NE!!! Pošljem tudi fotke kužka in čakamo, če se pojavi latsnik - 8 dni ima časa, pol pa naprej. Še Lovsko zvezo Izola obvestim, mesto najdbe je njihov revir, ne bom  njihovih komentarjev javno povedala- naj bo samo lepo!!!
Res kuža ni moj, a mu privoščimo najbolje! Gremo spet na veterino v Ilirsko Bistrico. Kuža je star okoli 7 let- pravljično, ane! Že v drugo gre v ambulanto popolnoma vesel - to nikakor ni vsakdanja praksa, lastniki»petsov« veste o čem pišem. 😊
Zdaj že vemo: alergičen na določeno hrano, pa tudi artritičen- posledica potepinskega življenja, nima glasu, a iz dneva v dan bolj domač. Ne vemo, kateri jezik razume, a v zvezi s hrano: VSE!!!
In zdaj čakamo, da mine 8 dni, da bi postali uradni lastniki, da bi šel z nami vsepovsod, ker je zelo družaben: do ljudi, do ostalih živali. Žal, ne vemo kaj je njegova najljubša igra: se bojim, da tega ne pozna, a dejstvo je, da ni nezaupljiv, se bomo že sporazumeli. 
Kot veleva UL, kličem v zavetišče, da prevzamem odgovornost kot lastnik. Dogovorimo se, da ga pripeljem in uredimo. Spet izlet v Koper. Prav dopust sem vzela, da bomo lahko za »krompirjeve« s potnim listom za Malija- tako smo mu dali ime, šla na vikend na morje! V zavetišču pa pričakujejo, da bom psa oddala za 10 dni v karanteno. Skoraj me je kap!!! Ne, ne in ne!!! Zaprt ne bo več niti minuto brez potrebe. Lahko ga pripeljem pokazat vsak dan, da popišejo »svoje« obrazce o opazovanju, tam pa ne bo. Že v času obiska je bil nemiren, seveda pes razume lajanje drugih psov, takoj se mu po dlaki vsuje prhljaj. Uslužbenka zavetišča trdi, da kršim zakon, da sem nerazumna in se z mano ne da pogovarjat. Pol pa nasvidenje, ane. Zabrusi mi, da me bo obiskala inšpekcija in bom kaznovana. Saj ji nisem verjela, še po imenu me ni vprašala malo pa sem bila v dvomih.
Sem kar sama poklicala veterinarsko inšpekcijo v KP, pričakovala sem razumnost, predvsem pa 100 % v dobro živali, ki jih zastopajo in ščitijo. Pa žal ni tako, sledijo črki zakona, samo nisem prepričana, kdaj so nazadnje brali Uradni list. UL je o živalih brez lastnika prav pred kratkim »osvežil« nekaj zakonov in na srečo,  v izogib preobremenjenosti lokalnih zavetišč, lahko čipira in izda potni list vsak veterinar. 
Sem rekla, da imam srečo!!! Pa ne okoli govorit: za krompirjeve smo vseeno bili na morju, Mali ima tukaj ogromno ograjeno posest, lahko dela kar želi, škode pa itak ne dela, ker je res zelo, zelo priden! 
Že od nekdaj smo si doma želeli psa , preveč smo preračunljivi, to je res velika obveznost, da si ga pa vseeno  omisliš in ga potem puščaš v skrb drugim, to pa ni po naših načelih. Če imamo psa,  bo pes z nami res kar se da zmeraj. 
Samo še za konec: na Veterinarski postaji Vrhnika sem že dogovorjena za obisk: Mali dobi čip in potni list, pa najbrž še kakšno injekcijo, naša družina pa lastništvo!!
Naj traja!
Se vidimo na sprehodu.                                                                         

Jana Kustec