Komunalni prispevek skladno z veljavnimi predpisi predstavlja plačilo sorazmernega dela dejanskih stroškov na območju opremljanja zemljišč s komunalno opremo, ki ga zavezanec plača občini in je ena od obveznosti, s katero se prej kot slej neposredno ali posredno sooči vsak investitor ali lastnik objekta, to je tako v primeru gradnje, nakupa ali adaptacije, pa tudi vsak občan, ki živi v občini, ki gradi komunalno opremo in s tem izboljšuje opremljenost stavbnih zemljišč s to opremo, na katero se posamezni občan priključuje.

Način njegove odmere ter druga razmerja  v zvezi s tem v R Sloveniji natančno ureja področna zakonodaja in predpisi, izdani na njeni podlagi, seveda pa ima zadnjo besedo pri določanju podrobnejših meril za njegovo odmero lokalna skupnost oziroma posamezna občina.

In ker občino vodi župan, odločitve pa sprejema Občinski svet, je skladno z veljavno zakonodajo odločitev o tem, v kakšni višini občani prispevajo svoj delež, to je sorazmerni del dejanskih stroškov na območju opremljanja zemljišč s komunalno opremo, ki se na koncu odraža preko odločb o odmeri komunalnega prispevka za priklop na določeno vrsto komunalne opreme, v pristojnosti slednjih, to je županov in Občinskih svetov posameznih občin.

In tudi tukaj se kaže občutek županov in Občinskih svetov do sokrajanov, predvsem pa do njihovih pričakovanj, težav in problemov, saj imamo na eni strani občine, ki to finančno breme gradnje komunalne opreme, preko komunalnega prispevka na občane prenašajo v najmanjši možni meri in jih s tem bremenijo minimalno, na drugi strani pa imamo občine in župane in Občinske svete, oziroma zadostna večina predstavnikov v teh svetih, ki tega občutka nimajo in se ne ukvarjajo preveč s tem, od kje bodo občani uspeli zbrati denar, potreben za plačilo komunalnega prispevka. Da bo le čim več tega denarja prišlo nazaj v občinski proračun, si mislijo slednji.

Nekateri župani in Občinski sveti tako sledijo načelu: Manj bremenimo občane, bolje je za vse, drugi pa ravno obratno in z obrazložitvijo, da visok komunalni prispevek privablja elitne investitorje, kot je to v primeru občine Vrhnika. Kje so že ti elitni investitorji ?

V zvezi s tem vam te različne poglede občin, županov in Občinskih svetov ponazarjamo s primerom odločbe o odmeri komunalnega prispevka za priklop na kanalizacijo iz občine Pivka, kjer sledijo potrebam, predvsem pa zmožnostim svojih občanov in primerom odločbe o odmeri komunalnega prispevka iz občine Vrhnika, kjer  po našem mnenju tega čuta ni zaznati. Ob tem poudarjamo, da gre za dve, po vsebini enaki odločbi dveh različnih občin, s katerima se zavezancem odmerja komunalni prispevek za priklop objekta na kanalizacijsko omrežje, in ki sta mimogrede obe gradili javno kanalizacijsko omrežje v okviru istega projekta “Čista Ljubljanica”, ki je bil financiran pod enakimi pogoji, v enakih razmerjih in iz istih virov.

Zaradi omejitev v prostoru, namenjenem objavi v Našem časopisu, je iz obeh odločb predstavljen le del, iz katerega je razvidna višina odmerjenega komunalnega prispevka, komentar po tem, ko boste prebrali primera obeh odločb pa lahko zadržite zase, ali pa ga izrazite na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja, kjer si lahko obe odločbi ogledate v celoti, v rubriki “Piši“. Ja, komunalni prispevek je lahko tudi takšen.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja