To so bili osnovni poudarki, ki jih je v sejni sobi predstavil strokovnjak Janko Strel, prof. šp. vzg., ki je po naročilu Zdravstvenega doma Vrhnika na podlagi športnih kartonov pripravil prerez stanja pri osnovnošolski mladini na omenjenem območju. Športnovzgojni karton je nacionalni sistem za spremljavo telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine (enajst testov), v katerega so vključene vse slovenske osnovne in srednje šole. Kot je dejal profesor Janko Strel, imajo otroci z nizkimi rezultati vsesplošne težave, saj je njihova zmogljivost skromna. Takih, ki imajo skupek rezultatov nižji od 40, je kar 11%, medtem ko jih je bilo konec osemdesetih in v začetku devetdesetih le 4,5%. Gibalno zmogljivejši imajo več energije, boljši učni uspeh, pa tudi samopodoba in socialna vključenost sta boljši. Dečki imajo veliko slabše rezultate kot dekleta. Vse te negativne trende, ki naj bi bili posledica virtualnega sveta računalnikov, je po mnenju profesorja Janka Strela mogoče obrniti, a je potrebno načrtno skupinsko delo. 

Ugotovitve so po mnenju direktorja zdravstvenega doma Tomaža Glažarja zaskrbljujoče, zato je po njegovem potrebno čimprej ukrepati. Zdravstveni dom je prevzel pobudo in v okviru projekta »Skupaj za zdravje« sklical sestanek vseh županov, ravnateljev in ravnateljic osnovnih šol, vrtcev in predstavnikov športnih zvez na omenjenem območju. Kot je dejal Glažar, bodo v zdravstvenem domu organizirali posebno Svetovalnico, ki bo v povezavi z zdravstvenim osebjem ZD Vrhnika, šolami, vrtci in športnimi organizacijami, v sodelovanju s strokovnjaki iz zdravstvenega in športnega področja pomagala posameznikom, da bodo s pomočjo ustreznih telesnih aktivnosti izboljšali svoje telesne zmožnosti in okrepili svoje zdravje. Ker pa imajo na zdravje otrok največji vpliv starši, bodo poskušali preko srečanj v vrtcih in šolah poskušali pomagati staršem, da jim bo to uspelo. »V okviru delavnic in individualnih svetovanj jim bomo pomagali usmeriti otroke v za njih ustrezne dejavnosti«.

Predstavniki šol so bili na uvodnem sestanku načeloma za omenjeni projekt, vendar so opozarjali na administrativne ovire, zasičenost programov, pomanjkanje strokovnega kadra in  slabo odzivnost staršev na predavanja. Ugotavljali so, da so starši otrok, ki obiskujejo vrtec, bolj zainteresirani za vabila na predavanja in delavnice ter posledično tudi dovzetnejši za nasvete glede vzgoje otrok.

Program »Skupaj za zdravje« naj bi trajal več let oziroma sta trajanje in učinkovitost odvisna od denarnih sredstev. Te naj bi v začetni fazi zagotovil iz svojih rezerv vrhniški zdravstveni dom, kasneje pa upa na pomoč občin oziroma namerava kandidirati celo za sredstva Norveškega finančnega mehanizma. Projekt naj bi stekel še v tem šolskem letu.
Kot je na sestanku dejal profesor Janko Strel, je vrhniški zdravstveni dom redka izjema, če ne celo edini v Sloveniji, ki je pobudnik in gonilo tovrstnega projekta. Po mnenju Glažarja so poslanstvo zdravstvenega doma tudi dejavnosti na preventivnem področju in ne samo v kurativi.

Gašper Tominc