Osnutek uredbe o smradu naj bi vzeli iz predala

Vrhnika, 3. oktober – Civilna iniciativa z Vrhnike, ki se bori proti smradu v mestu, ki naj bi se širil iz več potencialnih onesnaževalcev, je tokrat preko oddaje na nacionalni televiziji opozorila na problem smradu na Vrhniki. Gostji oddaje sta bili direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte in v. d. glavne inšpektorice za okolje Dragica Hržica. Prva je obljubila, da bo potegnila na plano načrtovano uredbo o smradu, ki je pred leti nesrečno končala v predalu, druga pa je odkrito povedala, da je okoljevarstveno dovoljenje enega od potencialni onesnaževalcev napisano po njegovem nareku.

Terenska ekipa oddaje »Posebna ponudba«, ki išče odgovore na tegobe ljudi, se je tokrat ustavila na Vrtnariji, kjer so člani civilne iniciative predstavili probleme s smradom. Daniel Cukjati je tako dejal, da smrad vpliva na dnevni ritem občanov, saj je odpiranje oken in s tem prezračevanje stanovanj mogoče samo tedaj, ko ni smradu, prav tako je menil, da ima smrad zagotovo vpliv na zdravje okoličanov. Peter Sečnik je pojasnil, da je sodu izbila dno okvara čistilne naprave sredi mesta, zaradi česar je smrdelo skoraj štirinajst dni. Slavica Remškar je spregovorila o dejavnosti civilne iniciative, hkrati pa pozvale inšpektorje, naj si kakšen od njih vzame čas in prebije na Vrhniki teden dni – pa mu bo takoj jasno zakaj toliko prijav o smradu. Mojco Mele je zanimalo, ali imajo potencialni onesnaževalci po 70. členu o varstvu okolja res najboljšo tehniko, ki bi preprečevala smrad. Viktor Sladič pa se je spraševal zakaj Slovenije ne prenese evropski standard za regulacijo vonjav v svojo zakonodajo.

Na zastavljena vprašanja in pomisleke sta odgovarjali gostji v studiu: v. d. glavne inšpektorice za okolje in prostor Dragica Hržica in direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte. Odgovori so šli nekako v smeri: pri potencialnih onesnaževalcih so se vršili inšpekciji obiski, a vsi obrati delujejo v okviru okoljevarstvenih dovoljenj, ki jih imajo. Ukrepanje proti njim ni mogoče, ker nikjer ni zakonodaje, ki bi govorila o smradu. Boltetova je pojasnila, da so že leta 2008 pripravili osnutek uredbe o smradnih emisijah, pa je ta nato končal v predalu. So pa zato pripravili smernice za izvajalce, ki pa na žalost niso zavezujoče. Zavezujoče je le okoljevarstveno dovoljenje, ki pa je lahko napisano celo po nareku tistega, ki zanj prosi. Vsaj tako gre razumeti izjavo v. d. glavne inšpektorice Hržice: »V okoljevarstvenem dovoljenju (ene od kompostarn – op. a.) so zapisane zahteve, ki jih je podal sam upravljavec.« Uroš Macerl iz Eko kroga, ki mu je v Trbovljah uspelo doseči zaprtje cementarne, je pokomentiral, da tovrstna okoljevarstvena dovoljenja niso novost in da so se tudi pri njih že srečevali z njimi oziroma drugače povedano: krojila sta jih kapital in politika.

Osnutek uredbe o smradu naj bi vzeli iz predala

Da bi inšpektor teden dni bival na Vrhniki, Hržica ni dala neposrednega odgovora: dejala je, da je bil v mestu čez vikend, pa ni smrdelo. Glede 70. člena, ki obrate zavezuje k vrhunski opremi za preprečevanje onesnaževanj, pa ni bilo odgovora.
Tanja Bolte je v sklepnem delu dejala, da bodo čimprej poskušali »oživiti« načrtovano uredbo o smradu, ker tudi sama vidi rešitev zgolj v tem, kajti obrati smernic očitno ne upoštevajo.

Gašper Tominc