Leta 2005 je njegova vnukinja,  Ančka Petkovšek ob veliki pomoči gospe Mete Žigman in drugih sosedov organizirala obletnico nastanka naše soseske in izdala   brošuro s kratkim povzetkom življenja v vseh novovaških družinah skozi stoletje. Istega leta je Slovenija vstopila v Evropo. In priznajmo si: zaradi tega ne živimo dosti bolje, če sploh kaj, le vsak dan bolj smo zaskrbljeni in bolj odtujeni v neusmiljeni tekmi za preživetje v najboljšem med najslabšimi družbenimi redi. Zato smo se 4. 10. letos  z velikim navdušenjem odzvali prijaznemu vabilu sosede, gospe Mojce Purger Drašler in njenega soproga na srečanje starih in novih Novovaščanov z Mrakove in Sušnikove ulice pri njih na domačem dvorišču. Zbralo se nas je toliko, da se kar nismo mogli načuditi, koliko nas je. Pokramljali smo in prigriznili, obujali spomine in se veselili ob vrišču in smehu naših otrok. In obrazi, ki vsak dan hitijo, drug mimo drugega , vsak s svojimi skrbmi, so postajali vse bolj  domači in prijazni. Mojci in Mirotu , Jelki in Slavcu , Sonji in Marču , vsem sosedam, ki so napekle peciva in slaščice in sosedom, ki so poskrbeli za pijačo se toplo zahvaljujemo v imenu vseh, ki smo bili tam. Sosedska pomoč in dobri odnosi so bili in ostajajo  temelj solidarnega in spoštljivega sobivanja!

Špela Petkovšek