V septembru letošnjega leta smo od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pridobili pozitivno mnenje in zagotovilo o sofinanciranju izvedbe Predinvesticijske zasnove za gradnjo medgeneracijskega središča (MGS), ki smo jo posredovali na ministrstvo konec avgusta. Izgradnjo MGS na zemljiščih, ki se razprostirajo zahodno od lokacije sedanjega doma, je v prostor umestil  občinski prostorski načrt občine Vrhnika (OPN) že v letu 2014. Z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Dom upokojencev Vrhnika (OPPN), ki je bil sprejet na seji občinskega sveta v novembru in je stopil v veljavo v teh dneh, pa naj bi bila dana dokončna pravna podlaga za pripravo vseh dokumentov za izvedbo projekta MGS z oddelkom za osebe z demenco, v kateri so predvidene v prvi fazi 4 bivalne enote s po 12 stanovalci v pritličju in prvem nadstropju, prostori za MGS v drugem nadstropju, možna pa bi bila tudi kasnejša nadzidava prostorov še za dve dodatni bivalni enoti v tretjem nadstropju. Za zainteresiranega investitorja pa je predvidena tudi izgradnja tridesetih oskrbovanih stanovanj.

Dom upokojencev Vrhnika si že skoraj celo desetletje prizadeva najti najprimernejšo lokacijo za izgradnjo bivalnih prostorov za osebe z demenco, ki so trenutno nastanjene v dveh varovanih oddelkih v prostorih sedanjega doma. Prostori v teh dveh oddelkih so, kolikor statika sploh to dopušča, kar najbolj prilagojeni potrebam teh stanovalcev. Vendar pa ti nikakor ne ustrezajo zahtevam pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva. Skupaj v teh prostorih živi 36 stanovalcev, kar ustreza trem bivalnim enotam po omenjenem pravilniku, najmanj za eno enoto z dvanajstimi stanovalci pa je teh oseb vključenih še v ostale oddelke doma. Aktualnih vlog za takojšen sprejem na varovani oddelek je še vsaj 15. Zato si je dom zastavil cilj kolikor je mogoče hitro izgraditi dislocirano enoto za osebe z demenco s štirimi bivalnimi enotami s po 12 stanovalci. Pri izgradnji teh prostorov pa bo dom dosledno upošteval tehnične in prostorske pogoje, ki jih postavlja citirani pravilnik. Z namenom, da bi preverili tudi možnost pridobitve primernejših prostorov za osebe z demenco s temeljito predelavo sedanjih prostorov, smo na začetku leta 2013 naročili temeljito analizo statike v novejšem delu doma (zgrajenem pred več kot tremi desetletji) in ekspertizo o primernosti poseganja v samo konstrukcijo zgradbe. Zaključki te ekspertize so nas soočili s trdim dejstvom, da kljub zelo visokim vloženim sredstvom v morebitno temeljito rekonstrukcijo zgradbe, ne bi pridobili niti vseh nujno potrebnih, kaj šele najprimernejših in najbolj funkcionalnih prostorov za primerno življenje v njih. Zato smo v nadaljnjih razmišljanjih vso energijo preusmerili v iskanje rešitev z gradnjo novih prostorov na zemljiščih, ki so bila v predlogih za sprejem novega občinskega prostorskega načrta predvidena prav za potrebe širitve kapacitet doma ter prostorov za medgeneracijsko središče.

Prenovljena vizija in poslanstvo doma

Na samem začetku evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, v letu 2012, smo le-to obeležili z odmevno okroglo mizo o zametkih medgeneracijskega središča na Vrhniki. Tej okrogli mizi je samo mesec za tem sledil izbor celostne grafične podobe doma, ki je v polni meri zaživela še z aktiviranjem spletne stran doma. Tako je mogoče na spletni povezavi www.du-vrhnika.si že tako rekoč od začetka evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti spremljati utrip varne in življenja polne starosti v Domu upokojencev Vrhnika. V tem okviru smo v domu zaposleni ponovno jasno definirali poslanstvo Doma upokojencev Vrhnika. Poslanstvo doma smo razumeli tudi kot spodbujanje notranjega miru ter nudenje pomoči pri dostojanstvenem človeškem zorenju do konca življenja kljub telesnemu pešanju, bolezni in drugim starostnim tegobam. Vodilo pri tem je: odprt in spoštljiv odnos do vseh stanovalcev ter v čim večji meri, v okviru danih možnosti, upoštevanje potreb slehernega posameznika; v prvi vrsti pa ohranitev dostojanstva slehernega ter zaščita njegovih pravic.

Storitve institucionalnega varstva starejših nudi dom predvsem domačinom ter občanom bližnjih občin tako rekoč v njihovi življenjski sredini, kar omogoča ohranjanje tesnih stikov z družino, sorodniki ter širšim socialnim okoljem, iz katerega prihajajo stanovalci v dom. Še posebna pozornost pa velja kakovostnemu izvajanju storitev za osebe z demenco. Tudi v prihodnje želimo biti pravi dom za kakovostno preživljanje starosti ter pri tem izžarevati toplino domačega ognjišča, v katerem bo prevladovalo medsebojno zaupanje in zadovoljstvo vseh. Dom bo še naprej namenjen v prvi vrsti občanom občin: Vrhnika, Borovnica in Log Dragomer ter bo tako omogočal optimalno povezanost stanovalcev doma z njihovimi svojci in domačim okoljem.

V prizadevanjih za varno in življenja polno starost, kar je naš slogan, nam je v letu 2012 uspel še en lep projekt, ki je postal že kar tradicionalen. V naših prostorih od takrat gostimo, praktično brez prekinitve, ljubiteljske likovne ustvarjalce, katerih dela nas prijetno pozdravljajo vse od vhoda v avlo in po hodnikih tja do jedilnice. V našem jubilejnem letu, ob 40-letnici uspešnega delovanja doma v preteklem letu, smo v domu gostili tudi prvo likovno kolonijo, ki se je je udeležilo 24 likovnih ustvarjalcev. Letos septembra pa se je zgodila že druga – z  naslovom Likovna kolonija Vrhnika 2016 – in vsi si želimo (tako umetniki kot zaposleni in stanovalci doma), da bi postala tradicionalna.

To je še nadgradilo naša prizadevanja po medgeneracijskem sodelovanju, ki se odlično uresničujejo v različnih oblikah, kot so: Gregorjevo, kjer otroci s starši skupaj z našimi stanovalci izdelujejo in spuščajo gregorčke po potoku Bela;  evropska vas, kjer naša skupina stanovalcev sodeluje z OŠ Ivana Cankarja; sodelovanje z glasbeno šolo, pihalnim orkestrom Vrhnika, kulturnimi in zborovskimi društvi v občini in izven nje ter sodelovanje z otroki iz vrtca in njihovimi učiteljicami in vzgojiteljicami. 

Na poti razvijanja lastne vizije razvoja smo, še posebej v jubilejnem letu, ob 40-letnici delovanja doma, pretehtali vse variante, ki so se v posameznem obdobju sledenja poslanstvu doma in doslednemu uresničevanju slogana »za varno in življenja polno starost« ter s tem kar najbolj prijaznega opravljanja poslanstva za vse uporabnike storitev doma v tistih trenutkih zdele izvedljive in uresničljive v prizadevanjih za nove prostore za osebe z demenco.

Varianta, da bi ustanovitelj (MDDSZ) samoiniciativno, brez temeljito pripravljene predinvesticijske zasnove s strani odgovornih v DUV, zagotovil sredstva za izgradnjo nujno potrebnih prostorov za osebe z demenco, ne bi imela nikakršne možnosti.

Izvedba projekta po Projektni nalogi za izdelavo idejne zasnove, idejnega projekta ter investicijskega programa za izgradnjo dislocirane enote Doma upokojencev Vrhnika za osebe z demenco, ki jo je v letu 2012 sprejel Strokovni svet doma in z njo predvidel gradnjo deloma na južnem delu stavbnega zemljišča sedanjega doma, večinoma pa na takrat zazidalni sosednji parceli južno od doma, je bila pozneje ocenjena kot neuresničljiva. Prvič, ker z napovedanim razpisom evropskih sredstev ni bilo nič in drugič, ker bi skoraj za gotovo imeli nepremostljive težave s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gradnjo na območju, ki je bilo opredeljeno kot poplavno.

V ekspertizi o primernosti poseganja v samo konstrukcijo novejšega dela zgradbe z namenom pridobitve primernejših prostorov smo se soočili s trdim dejstvom, da kljub zelo visokim vloženim sredstvom v morebitno temeljito rekonstrukcijo zgradbe ne bi pridobili niti vseh nujno potrebnih prostorov za osebe z demenco, kaj šele najprimernejše in najbolj funkcionalne prostore za kvalitetno življenje v njih za osebe z demenco.

Prepričani pa smo, da je tako za zaposlene in stanovalce Doma upokojencev Vrhnika kot za Občino Vrhnika in širšo jugozahodno obljubljansko regijo nesprejemljivo, da bi po letu 2021 dom, ker ne bi izpolnjeval po pravilniku zahtevanih pogojev za bivanje, vse stanovalce z demenco moral preseliti drugam in bi morali primerno namestitev za svoje družinske člane občani Vrhnike v prihodnje iskati izven svoje regije. – Ta možnost, ki pa bi se ob neugodnem spletu okoliščin lahko uresničila, prav gotovo ni sprejemljiva za nikogar.

Med vsemi variantami, kako priti do nujno potrebnih primernih prostorov za osebe z demenco, se je izluščila le ena in edina, ki se zdi tudi uresničljiva; to je izgradnja na sosednjih zemljiščih, ki jih je za to predvidel v letu 2014 sprejeti OPN Vrhnika. Zato smo vložili vso svojo strokovnost in energijo v to, da bi k sodelovanju pritegnili Občino Vrhnika in v naslednjem koraku tudi ustanovitelja doma. V ta namen smo občini predlagali takojšen pristop k pripravi OPPN.

Že v avgustu tega leta smo z občino podpisali dogovor in potem še pogodbo o pripravi podrobnejšega prostorskega načrta – OPPN za DUV. Ker je območje, ki ga je OPN predvidel za izgradnjo prepotrebnih novih prostorov za DUV, poplavno, smo občini predlagali, da vzporedno s pripravo OPPN pripravlja projekte za izvedbo protipoplavnih ukrepov, ki jih je občini naložil v letu 2014 sprejeti OPN. Znano je namreč bilo, da za izvedbo takšnih projektov EU in država ponujata nepovratna sredstva. Nekatere občine, ki so take projekte že pripravile, imajo danes za izvedbo le-teh zagotovljena sredstva v celoti. Vendar so se na občini odločili, da se poplavna varnost  zagotovi s protipoplavnimi ukrepi, ki bodo zavarovali zgolj novogradnjo in k izvedbi le-teh zaveže investitorja.

V začetku maja letošnjega leta (10. oktobra pa ponovno!) sem sam osebno posredoval Županu Občine Vrhnika osnutek dogovora in ga tudi prosil, da bi še pred obravnavo na občinskem svetu podpisala vsaj zavezo o podpisu dogovora, s katerim bi natančno opredelili obveze z ene in druge strani.

Medtem smo sami uspeli pritegniti k sodelovanju tudi Nepremičninski sklad pokojninsko invalidskega zavarovanja, d.o.o. (NS PIZ), ki se je odločil, da za občane Vrhnike in bližnje okolice zgradi 30 oskrbovanih stanovanj. Direktor sklada je povedal, da so življenjsko zainteresirani investirati v to naložbo za občane Vrhnike, saj je Vrhnika edina upravna enota v Sloveniji, kjer ta sklad nima še niti enega stanovanja.

Dan pred sestankom z županom, ki se je zgodil 11. oktobra v prostorih doma, sem županu še enkrat posredoval predlog dogovora in zapisal: »Dosedanje uspešno sodelovanje pri pripravi OPPN je realna osnova za podpis dogovora o vzajemnem sodelovanju pri uresničitvi potrjene predinvesticijske zasnove projekta, ki smo ga skupaj umestili v OPPN. V tem duhu predlagam, da nam po jutrišnjem sestanku sporočite svoje stališče do tako pripravljenega osnutka dogovora skupaj s svojimi predlogi za dopolnitev oziroma popravek predlaganega besedila dogovora. Pomembno se mi zdi, da bi lahko že ob sprejemanju odloka na občinskem svetu odločevalce in javnost seznanili o podpisani skupni zavezi za uresničitev predlaganega OPPN.« 18. oktobra pa smo se z županom in direktorjem NS PIZ še enkrat sestali v domu, da bi si razjasnili pričakovanja in zahteve vseh strani glede financiranja izvedbe predloga OPPN. 25. oktobra smo občini posredovali tudi predlog popravkov odloka, s katerimi bi se domu zagotovila povrnitev stroškov vloženih v komunalno opremo zemljišč ter protipoplavne ukrepe tako, da bi se ta vložek odštel pri plačilu komunalnega prispevka. Zemljišče za sprehajalno pot ob potoku, ki bi jo dom moral odkupiti in urediti v skladu z zahtevami OPPN, pa bi potem odkupila občina kot javno dobro. 28. oktobra smo dobili od občine dopis, v katerem so naše predloge v celoti zavrnili. Z namenom, da bi lahko v tvornem dialogu poskušali še enkrat razmejiti obveze vseh udeleženih v projektu, smo organizirali v prostorih doma še sestanek s predstavniki MDDSZ in županom občine, za katerega je bila prisotnost župana in predstavnikov občine pred tem za ta sestanek dogovorjena. Žal nas je potem, ko so na ministrstvu določili datum sestanka, župan obvestil, da ni uspel zagotoviti prisotnosti nikogar, ki bi lahko na sestanku kompetentno sodeloval, sam pa, da je zaseden in se sestanka ne more udeležiti. Po tem sestanku, 7. novembra, torej tri dni pred sejo občinskega sveta, nam je ministrstvo posredovalo svoje stališče, ki smo ga takoj posredovali županu občine. Takole so zapisali: »Zaradi nejasnega financiranja izvedbe OPPN DUV predlagamo, da se obravnava OPPN na občinskem svetu prestavi dokler ne bo dosežen dogovor med Domom upokojencev Vrhnika in Občino Vrhnika«. Žal občina ni upoštevala stališča ministrstva in naše želje, da bi pred sprejemom OPPN poskušali doseči neki dogovor, po katerem bi tako potrebno investicijo bilo sploh mogoče realizirati.

Že 28. oktobra pa je tudi NS PIZ na občino naslovil precej dolg dopis, v katerem na začetku poudari odločenost, da želijo tudi v UE Vrhnika zgraditi oskrbovana stanovanja. In sicer: »Cilj naše naložbene politike je, da dosežemo čim bolj enakomerno razporeditev naših najemnih stanovanj na področju celotne države in s tem omogočimo upokojencem, da svojo starost preživijo v domačem okolju, kjer imajo razvito socialno mrežo. Zato si želimo zgraditi objekt z oskrbovanimi stanovanji tudi v vaši občini.« Nato direktor sklada opozori še na odprta vprašanja in zapiše: »Predlagamo, da razmislite o tem, da bi občinski svet obravnaval OPPN šele potem, ko bi se dogovorili o odprtih vprašanjih.«  Po zavrnilnem odgovoru občine je NS PIZ sporočil občini zgolj naslednje: »Sporočamo vam, da pod pogoji, ki jih zahtevate, Nepremičninski sklad pokojninsko invalidskega zavarovanja, d.o.o. ne more sodelovati pri projektu gradnje oskrbovanih stanovanj pri Domu upokojencev Vrhnika.« S to odpovedjo sicer zelo zainteresiranega in za občane Vrhnike ter širšega območja tudi zelo dobrodošlega investitorja, je tudi za dom kot edinega investitorja na tako zahtevnem območju, ki ga ureja OPPN s protipoplavnimi ukrepi, postal dokončno neizvedljiv.

Občinski svet Občine Vrhnika je torej navkljub prošnjam obeh investitorjev, (zaradi katerih se je OPPN tudi pripravljal in smo zanj v domu na zahtevo občine morali sofinancirati polovico zelo visokih stroškov), da pred sprejemanjem OPPN razrešijo odprta vprašanja, omenjeni dokument sprejel.

Morda bi bilo drugače, če bi mi na mojo prošnjo na Direkciji RS za vode uspelo doseči, da predstavnike občine z županom na čelu skupaj z zainteresiranima investitorjema sprejmejo na sestanek še pred samo sejo občinskega sveta. Žal so na direkciji našli prosti termin šele 15. novembra, torej pet dni po sprejetju OPPN. Na tem sestanku, na katerem so sodelovali poleg direktorja še kar štirje strokovnjaki z direkcije, je postalo vsem prisotnim jasno, da je poplavno varnost tako za novogradnjo kot za obstoječe objekte Doma upokojencev Vrhnika nujno potrebno izvesti predvidene generalne protipoplavne ukrepe kot jih je naložil v letu 2014 sprejeti OPN. Odgovorni na direkciji so namreč zavrnili financiranje parcialnih protipoplavnih  ukrepov, ki bi zaščitili le novogradnjo, vse ostalo območje pa bi ostalo še naprej poplavno ogroženo, torej tudi objekt sedanjega doma; in to navkljub dejstvu, da bi v te protipoplavne ukrepe dom moral vložiti sredstva v vrednosti kar dveh novozgrajenih velikih družinskih hiš. Zato so na direkciji občini predlagali »pristop k pripravi projektnih rešitev za celovito ureditev za povečanje poplavne varnosti Vrhnike«, za izvedbo katerih bi bilo možno pridobiti finančna sredstva v celoti, če bi bili projekti pravočasno pripravljeni; torej pred izčrpanjem vseh evropskih sredstev.

Sprejeti OPPN, ki je objavljen prav na dan, ko tole pišem in bo začel veljati sredi decembra, pa je po tem sestanku postal tako neuporaben in žal brezpredmeten, saj ga bo po izvedbi omenjenih protipoplavnih ukrepov potrebno na novo pripraviti in poskusiti k sodelovanju pritegniti tudi investitorja v oskrbovana stanovanja. Kar nekaj lastnikov zemljišč znotraj območja, ki ga ureja ta OPPN, pa bo verjamem upravičeno razočaranih, saj so pričakovali, da bodo lahko kaj kmalu po sprejetju tega akta odprodali svoja zemljišča in se tako tudi rešili plačila nadomestila za stavno zemljišče.

Naj na koncu tega zapisa, ki bo imel nekoč arhivsko vrednost, še enkrat poudarim, da imamo v domu pripravljen denar za ta zemljišča in bi pod pogoji, ki smo jih posredovali v predlogu dogovora občini, šli tudi takoj v odkup. Ker pa za ta odkup nimamo več pravne osnove in tudi niso izpolnjeni pogoji, ki jih je postavilo ministrstvo, močno upamo, da obstaja pravna podlaga za to, da bodo sedaj, ko bo sicer neuporaben odlok sredi decembra začel veljati, lastniki zemljišč znotraj ureditvenega območja upravičeni do oprostitve plačila nadomestila za stavbna zemljišča, kot mi je zagotovil župan, ko smo se vračali s sestanka na direkciji za vode.

V Domu upokojencev verjamemo, da bo občini uspelo čim prej pripraviti vso potrebno dokumentacijo za izvedbo protipoplavne zaščite za celotno območje ob Idrijski cesti, kot je predvidena z Občinskim prostorskim načrtom, ki velja od maja 2014 naprej (med drugim zadrževalnika na Beli ter Dolgih njivah). In šele po izvedbi ukrepov »za zmanjšanje poplavne nevarnosti«, kot jih navaja 70. člen tega akta, bo Dom upokojencev Vrhnika lahko ponovno zagnal aktivnosti za izgradnjo prepotrebnih prostorov za osebe z demenco. Verjamem, da bodo na občini storili vse, da bo to čim prej.

Štefan Kociper, direktor