Napovedana burja in nizke temperature na Krasu so bile vzrok, da smo Sončki spremenili prvotno načrtovani cilj drugega pohoda v januarju. Odločili smo se, da se odpeljemo na slovensko obalo in ponovimo sicer v preteklih letih že dvakrat prehojeno pot, le da v obratni smeri.  Začeli smo v Portorožu in malo nad Avditorijem zakorakali na traso nekdanje ozkotirne proge Trst-Poreč, takoimenovane »parenzane«.

In če je v tunelu občasno kar hladno zapihalo, nas je ob izhodu iz njega pričakalo toplo sonce in nas prepričalo o pravilnosti naše tokratne odločitve. Nadaljevali smo v smeri strunjanskih solin. Ob poti nam je vodnica Sonja ob hotelu Oleander, za katerim se dviga stena iz fliša, nazorno razložila, kako je fliš nastal. Gre za sestavljeno kamnino iz menjajočih se plasti peščenjaka, laporovca in glinavca, ki je nastala v globokem morju iz različno velikih delcev, ki so se dolga obdobja usedali ob plazenju v globino. Najprej težji delci, nato lažji, velikokrat zapored in tako so nastale dobro vidne plasti.  

Naš pohod je nato potekal prek solin, kjer smo več izvedeli o načinu njihovega nastanka, o različnih slanoljubnih rastlinah in njihovi sposobnosti uspevati v slanem okolju, o soli, ki je zaradi posebne priprave podlage v naših solinah bele barve in zato zelo cenjena.

Na prijetnem soncu in s pogledom na zimsko morje, ki se je lesketalo pod njegovimi žarki, smo si privoščili malico.

Po označeni poti smo nadaljevali proti Strunjanskemu klifu. Z višino do 80 metrov je najvišji flišni klif ob celotni Jadranski obali. S svojimi prepadnimi stenami omejuje edini neokrnjen del slovenske obale, večji del te obale pa predstavlja Mesečev zaliv. Pogled nanj z višine je res veličasten in s svojo zeleno barvo tik ob stiku morja z obalo kar vabi, da se ga obišče. Tja vodi strma pot, za katero se nismo odločili. Smo pa na najvišji točki občudovali  razglede po Tržaškem zalivu.

Po skupinski sliki smo krenili naprej v smeri bližnjih oljčnih nasadov ter se po kolovozih in stezicah povzpeli na planotast svet, od koder se odpira pogled na Izolo in njeno okolico. Po njem smo prišli do Belvedera nad Izolo ter tam sklenili naš pohod.

Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije Tatjana Rodošek