Moja misel mi ne bo dovolila uzreti preproste veličine gozdne moči, ker to zanjo pomeni konec zapletenega tuhtanja in razpredanja in polemiziranja in klasificiranja... in predvsem trkanja po prsih. Doživetje gozdne moči tiho in neopazno pomete z vsemi mojimi pametarijami, ki sem jih privzela iz človeškega sveta in h katerimi sem se prezvesto in nepremišljeno zatekala iz strahu zase in za svoje. Kdor doživi gozdno moč skozi svoje telo, ta se zase nikdar več ne boji. Spoznanje, da sem otrok Življenja in vpeta v edino Zdravilo in Varstvo, ki bo kdajkoli smelo nositi ti imeni, me zdravi in varuje kot nič drugega.

Enajsti dan odmika in postenja je bil neizbrisno doživetje te jasnosti. Doumela sem, da je strah posledica ozkoglednosti, odrezanosti od Življenja... da potreba po nadzoru izhaja iz ne-sprejemanja dejstva, da nimam nobenega nadzora... razen tega, da sprejmem to dejstvo in se odločim za popolno predajo, namesto da hlinim nadzor in komandiram.

Moja pot navzdol se je začela v istem hipu, ko sem mladostno naivno sledila kulturni memi

in ubila Življenje s tem, da sem sebe (in druge ljudi) postavila na prestol avtoritete,

ki ji verjamem in sledim. Sem potomka nn-te generacije tako mislečih

in že rojena v svet neživljenjskih izmislekov, v katerem kraljuje človek

s svojo mehansko neobčutljivostjo, pri kateri Življenje nima nobene besede.

Ljudje hočemo tako misliti, da Življenje nima nobene besede. Resnici na ljubo je to res le za tistega, ki to misel sprejme, vendar jo On edini ima, ne glede na to, kako se trudimo misliti drugače. To je vrhunska Lepota združenja z življenjem in nenadomestljiva Tolažba, ki me drži v miru in zaupanju tudi v najhujših okoliščinah... Življenje ima vedno zadnjo besedo!

Te gotovosti ne morem na nikogar predati z govorjenjem, vsak jo lahko doživi le po lastnem hotenju skozi daljše tiho in samotno zadrževanje v gozdu, skozi katerega lahko začuti Veličino in Red življenja. To doživetje ga spravi na duhovna kolena, na točko, kateri resnično pripada v odnosu do Njega. Dovoli si sneti krono in se s tem na novo rodi za Življenje. Ponižnost do Življenja in popolna predaja temu, kar Življenje dela, sta znaka prebujenega duha.