Vstopili smo v novo šolsko leto. Dan prej smo si šli pogledati našo novo igralnico. Otroci iz naše skupine (bivši Angelčki) so si veselo govorili; “ Zdaj smo Lune”, ko smo se vzpenjali po stopnicah v 1. nadstropje.

 Polni pričakovanja in očitno vznemirjeni so raziskovali nove kotičke in navdušeno opozarjali, ko so zagledali kaj novega in zanimivega. Poleg Zvezdic, Sončkov in Zvončkov imamo tudi mi prenovljeno kopalnico. Še posebej so jih navdušile dozirne posode za milo. O ustrezni uporabi le teh pa se bomo verjetno še večkrat pogovarjali.  Vsak si je izbral tudi nov znak za v garderobo. Toliko novih stvari in to je šele začetek. 

Starejše skupine kmalu odidejo na izlet v Kekčevo deželo. Zvezdice so se v preteklem tednu ukvarjale z vprašanjem kam izgine vsa voda, ko se mokre krpe, ki so jih obesili na vrv posušijo? Toliko je treba še raziskati in toliko še ugotoviti.  Lepo vreme bo veliko skupin med drugim izkoristilo tudi za nabiranje znanja v zvezi s prometom in kako se ga varno udeležujemo. Spoznavali bomo prometne znake in tudi različne oblike.

 Drugače pa je prvi mesec še bolj uvajalno obdobje. Tudi naši skupini se je pridružilo nekaj novih otrok, tako da nas je zdaj 19. Vsak otrok, ki se uvaja potrebuje svoj čas. Prav dobro je potem slišati vzgojiteljico iz skupine najmlajših novincev, ki reče;” danes so pa vsi lepo zaspali” in se nasmehne. Vstop v vrtec je sprememba, ki jo vsak malo drugače občuti in doživlja. Ko se otrok na to privadi in se počuti varnega in sprejetega postane obiskovanje vrtca prijetna izkušnja, ki lahko prinese marsikaj zanimivega. Ni vedno lahko tudi za starše ne. Včasih je potrebno le malo več zaupanja in je potem vse lažje.

 Da pa bi vsi lažje zaupali in se sproščeno podali v novo vrtčevsko leto smo imeli v drugem tednu na spodnjem igrišču pri naši Marijini kapelici uvodno mašo. Otroci starejših skupin so izrazili svoje prošnje. Med drugim tudi, da bi bilo konec “korone”. Ne glede na to, da je ta situacija del našega vsakdana, pa še vedno lahko iščemo razloge za veselje in hvaležnost in če iščemo se vedno najde.

        Anja in Barbara