V oktobru in novembru je bilo dogajanje med namlajšimi v sončkovi stavbi pri cerkvi sv. Pavla zopet pestro. Skupina Zvezdice je odšla na kmetijo, kjer so jahali konje, pekli kruh, osvajali vrhove in bežali pred dežjem. Polni čudovitih vtisov, so otroci že naslednji dan spraševali, kdaj se bodo spet lahko vrnili tja. Starejši otroci so se odpravili tudi na zobozdravstveni pregled, kjer so pogumno odprli usta in niso prav nič spominjali na blede stene in kisle limone, o katerih pojejo Čuki v soji uspešnici.

Otroci v skupini Plameni so se pogovarjali o poklicu poštarja in pošti na dobri stari način – s kuverto in znamko. Obiskali so poštarski muzej ter izdelali svoje nabiralnike in jih pridno polnili s pismi, v katerih so vadili znanje črk, kar jim bo drugo leto v šoli prišlo še kako prav. Nadstropje nižje so njihovi vrstniki iz skupine Iskre ugotavljali, kaj pomeni: „Kjer osel leži, dlako pusti.“ in „Po toči zvoniti je prepozno.“ ter se seznanjali s še mnogimi drugimi zanimivimi in zabavnimi slovenskimi pregovori.

Malo mlajši otroci v skupinah Lune, Zvezdice in Sončki so računali na deževen oktober in se skupaj stiskali Pod medvedovim dežnikom, čofotali po lužah, ustvarjali dežnike in se veselili vsakega sivega oblaka, ki je obetal kakšno kapljo dežja. Otroke pri Kapljicah in Angelčkih pa so zamenjali pravi pravcati škratje, saj smo lahko na hodnikih opazili male postave z velikimi rdečimi klobuki, ki so korakale na sprehod. In človeku se je ob tem kar samo zapelo: „Hejho, hejho, na delo zdaj gremo...“.:)

Najmlajši prebivalci našega vrtca – otroci iz skupin Oblački, Zvončki in Mavrice, pa so se veselili čudovite in pisane jeseni. Narava je bila letos še posebej radodarna pri pestri barvni paleti listja in sončnega vremena, da smo lahko v njej uživali. Otroci so spoznavali jesenske plodove: buče, orehe, lešnike, kostanj, storže, jabolka in hruške. Pobližje so spoznali ježka in veverico ter nabirali in se valjali v pisanem jesenskem listju.

Ves mesec oktober je skupine povezovalo srečevanje ob Marijini kapelici na igrišču vrtca. Tam smo ob spremljavi kitare peli, molili in prosili, da bi nad nami vedno bedel Njen blagoslov in varstvo. Polni novih izkušenj in znanj korakamo strumno naprej in se veselimo presenečenj, ki jih za nas skriva (ne tako) sivi november.

Anamarija in Katja