Tako se je porodila želja, da se naša igralnica spremeni v učilnico. Prinesli smo dodatne mize in tablo. Umaknili kotičke in kar naenkrat smo sedeli v šolskih klopeh v učilnici. Prihajali smo v naš  1. b razred s šolskimi torbami in imeli pouk. Od matematike, kjer smo pisali števila in računali račune do slovenščine, kjer smo pisali črke in se celo naučili »pisati« pismo dobrim možem.  Učili smo se deklamacije. Tako smo vsako šolsko uro spoznali in pokazali kaj novega.  Med urami je bil obvezen odmor, ter čas za malico. Imeli smo tudi podaljšano bivanje, jutranje varstvo ter domače naloge.

Da bi zares videli in doživeli kako zgleda  prava šola, nas je Maksova mamica povabila v pravi prvi razred v Cankarjevo šolo na Vrhniki. Tam smo  učiteljice in otroke vprašali veliko vprašanj:  Kako učitelj/ica  ve kaj mora učit? Kaj naredijo, če otrok zamudi v šolo? Kako se naučijo brati? Kako si zapomnijo celo abecedo? Ali se v šoli kaj igrajo?  Kako učenci vedo kdaj morajo priti v šolo?  Koliko lahko največ izračunajo?  Kaj naredi učiteljica, če kdo preveč klepeta? Kako se učiteljica lahko spomni toliko računov?  Koliko domače naloge imajo?  Ali otroke v šoli še tepejo?

Mi smo izvedeli odgovore na vsa ta vprašanja. Tisti, ki ste že hodili ali še hodite v šolo na ta vprašanja že veste odgovore. Tisti , ki vas šola še čaka pa jih izveste tam.

Vesoljčki z Urško in Majdo