Vzgojiteljice vsak trenutek, ki ga otroci preživijo v našem vrtcu, poskrbimo, da je vzdušje prijetno, zabavno, varno in poučno. V decembru pa je naše poslanstvo vzgojitelja še globlje. Ta mesec je prežet z radostjo, ljubeznijo, blaženostjo, upanjem, čarobnostjo in zaupanjem drug drugemu, zato se trudimo, da v otrocih vzbudimo močno željo po občutenju teh vrednot.

November je zelo hitro minil. Osrednji dogodek meseca je bil zagotovo tradicionalni slovenski zajtrk, ki smo si ga pripravile vse skupine, vsaka na svoj prazničen način. Teme po skupinah so bile mleko, kruh, maslo, med in jabolko. Proti koncu meseca pa so že stekle priprave na advent. Celoten vrtec ima osrednji naslov predprazničnega obdobja z naslovom Čas čarobnosti. Vse skupine prebiramo adventno zgodbo, v kateri letos spremljamo kravo, oslička, ovco in petelina, ki so se vsak iz svojega konca sveta odpravili iskat Jezusa. Izpolnjujemo tudi adventne naloge, otroci s starši dopolnjujejo sliko jaslic v avli, obiskujemo cerkev, spoznavamo Jezusov prihod na svet in se posvečamo drug drugemu. Skupina Sončki in Kapljice so imeli adventne delavnice izdelovanja venčkov, skupina Zvezdice pa praznično delavnico s starši.

V začetku decembra nas je seveda pozdravil Sv. Miklavž in nas iskreno nagovoril in prinesel skromna darila za vsako skupino. V ta namen vsako leto vzgojiteljice pripravimo tudi predstavo za otroke, ki jo zaigramo pred prihodom gospoda z angeli.

V najmlajši skupini Angelčki hladne dni preživljamo zelo pestro. V novembru smo preizkušali svoje motorične sposobnosti. Veliko smo sestavljali, nizali, vstavljali, se plazili, plezali in tako poskrbeli, da smo vsak dan gibalno napredovali. V adventnem času se vsako jutro zberemo na blazini, prižgemo svečko, pozdravimo Jezusa in Marijo, zapojemo več pesmi in preberemo zgodbo. Nato sledijo predvsem dejavnosti s področja umetnosti. Vsak torek nas obišče tudi duhovnik in nam v Beli dvorani predstavi adventno zgodbo za tisti dan. Z decembrom pa smo naredili tudi velik korak k samostojnosti otrok. Vsi otroci so sprejeli kahlico kot del dnevne rutine, kar je za nas vzgojiteljice velik uspeh. Samostojnost pri hranjenju in pitju pa je že od septembra naša vrlina.

Tako nam dnevi v decembru čisto prehitro minevajo. Upamo, da nas bo razveselila kakšna snežinka, vsekakor pa tudi, če je ne bo, ne bomo žalostni, saj je december čas, ki nas s svojo čarobnostjo in vero v srcu popelje do neba!                             

                                                                                                                                        Meta Žitko