Na izredni seji državnega zbora pred tednom dni o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v svojem ekspozeju proti razpisu postavila glasno vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če bi Teritorialna obramba leta 1990 predala vse orožje v hrambo JLA?
Predsednica državnega zbora ni kdorkoli, je vodja zakonodajnega inštituta in ob opravilni nesposobnosti predsednika republike prevzame tudi njegove naloge, s tem tudi naloge vrhovnega poveljnika slovenskih obrambnih sil.
Ne bom špekuliral in bil pameten, saj bodo preiskovalne institucije, tu mislim na katedro za obramboslovje in Filozofsko-zgodovinsko fakulteto, preko študentov-diplomantov, doktoratov imele še dosti dela, da bodo ugotovile vzrok in posledice ene največjih katastrof, ki se je zgodila Sloveniji, razorožitev TO.
Po mojem vedenju bi morala predsednica DZ na glas postaviti naslednje vprašanje: Ali bi prišlo do vojne, če TO ne bi predala orožja?
Predsednica DZ ima verjetno svetovalce s tega področja, ki vedo, da je TO predala JLA 70 % vsega orožja, da samo 16 občinskih štabov TO ni predalo orožja. Vemo, da so bile najmočnejše enote JLA v Ljubljanski pokrajini, na primer I. oklepna brigada na Vrhniki, ki je imela tri oklepne bataljone, od tega 100 tankov M-84, katerega kaliber topa je 125 mm in domet 20 km. Samo vrhniški občinski štab je predal JLA 18,5 tone orožja. Dokler govorimo o tonah, mislimo na kup železa, če pa naredimo specifikacijo po vrsti orožja, tudi za protioklepni boj, je slika drugačna. V razmislek, Ljubljanska pokrajina je v celoti predala orožje. Po mojem izračunu ga je bilo okoli 170 ton. Gre tudi za materialno vrednost orožja, ki je bila za TO izgubljena.
JLA se je že nekaj časa obnašala kot samostojna »republika«. Na poseg v Sloveniji se je po mojih podatkih pripravljala skorajda desetletje. V občinskih skupščinah je imela svoje delegate, preko katerih je izvajala kadrovsko politiko, svoje preverjene ljudi postavljala na ključna mesta v štabih in upravnih enotah za obrambo, kar je bilo v tistem času, bi rekel, običajno. JLA se je v stvari borila za svoje preživetje.
Če TO ne bi bila razorožena, si vojaška policija JLA ne bi upala 4. 10. 1990 zavzeti Republiški štab teritorialne obrambe, bi si JLA drznila v noči s 4. na 5. 10. 1990 napolniti vrhniške tanke z bojnimi granatami? Celo noč so vozili tovornjaki iz skladišča v Borovnici, naštetih 60 tovornjakov, skupno 4650 granat. Samo ena močna barikada pri Cankarjevi enajsti šoli pod mostom preko Ljubljanice bi bila dovolj, pa do popolnitve tankov ne bi prišlo. Ko je bila brigada bojno popolnjena, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo posegla v suverenost Slovenije. Dne 24. 6. 1991 je v popolni tajnosti iz vojašnice Ivana Cankarja na Vrhniki krenila samohodna baterija 57/2, protizračne obrambe, da zavzame položaje v podporo I. oklepnemu bataljonu, ki je krenil dne 27. 6. 1991 ob 02.40 v zavzetje Brnika.
Spoštovana predsednica Urška Klakočar Zupančič, ste simpatično, sposobno dekle. Svetujem vam, preberite si slavnostni govor Jelka Kacina, ki ga je imel dne 25. 6. 2025 ob dnevu državnosti na Vrhniki, učna ura iz zgodovine slovenske osamosvojitve … Kdo je Jelko Kacin, mi verjetno ni potrebno razlagati.
Vid Drašček