V torek je šlo vse po planu. Čakal nas je čudovit hrib, vrh Sv. Trojice nad Pivko. Pozdrav sonca, dobra volja, veseli Barjani, dva vodnika,  moderen avtobus, dober šofer, ... Logatec, Postojna, Pivka in kavica  pri Šešlju.

V Pivki smo videli edino krožišče, ki ponazarja, kako deluje vodni krog na Pivškem. Zaradi neenakomerno porazdeljenih padavin in prevotljenega dna doline Pivke prihaja do velikega nihanja gladine podtalnice. Ob visokih vodah pa nastane v dolini  več  jezer, tudi do sedemnajst. Šofer nas je odložil  v Slovenski vasi, od koder nas je čakalo malo več kot tri ure hoje. Na informativni tabli smo videli,  da je na tem območju doma bogato rastlinstvo in živalstvo, ter da je tu veliko prehodov divjadi  od vsepovsod, tudi  iz Hrvaške.

Iz Slovenske vasi smo najprej hodili po gozdnih poteh, okrog pa občudovali številne pašnike. Enega smo tudi prečkali in si ga še posebno zapomnili po zelo zanimivih vratih. Kmalu smo se začeli vzpenjati v hrib in postalo nam je toplo. Opazovali smo zanimive borovce, tudi  kakšen brinov grm. V bližini smo zaslišali hrupna vojaška lovska letala, ki so kar precej dolgo  krožila nad nami, kot orli. Na zadnjem delu poti smo še ujeli malo snega, ostanek poslavljajoče zime. Pot nas je vodila še skozi bukov gozd, kjer nas je opogumil napis »ŠE MALO«  in  res smo kmalu prišli iz gozda na goličavo in zagledali vrh. Malo pod vrhom je obnovljena cerkev Svete Trojice, ki ima temelje iz 17. stoletja. Razgled se nam je razširil na Javornike, Snežnik in Nanos v megličastem ozadju. Pod nami naj bi bila vidna Palško in Petelinjsko jezero, a kaj ko je ravno mesec marec - sušec, ki je letos opravičil svoje ime.

V zavetju  cerkvenega zidu smo se okrepčali, naredili eno lepo spominsko fotografijo, zapeli tistim, ki praznujejo  rojstni dan in žigosali planinske knjižice. Uživali smo sončne žarke, sveži zrak in preganjali gripo.

V dolino smo se vrnili po drugi poti in spet so nas  spremljale »železne ptice« in njihov nadležen zvok. Na koncu poti v dolini Vlačno je bil avtobus kljub vsem lepotam zelo dobrodošel.

Na Vrhniki smo se zahvalili  Sonji in Frenku  za dobro vodenje in srečno vrnitev, šoferju pa za umirjeno vožnjo.

Napisala: Majda Rihar          

Fotografije: Andreja Mole, Sonja Zalar Bizjak, Stane Kržmanc