Gostilno s prenočišči v Bistri je letos od Bajčevih v najem prevzela Mariborčanka Iris Kociper Haas, ki je bila sočasno potom javnega razpisa izbrana še za najemnico bifejčka Račka, kot tudi organizatorko porok, protokolov in pogostitev znotraj TMS Bistra. Iris je mati dveh hčera, za seboj pa ima že dolgo gostinsko-turistično zgodovino. V gostinstvu namreč dela od svojega devetnajstega leta. Kariero je pričela graditi v hotelu Arena in jo nadaljevala v Habakuku, kjer je s 27-imi leti postala najmlajša direktorica hotela s petimi zvezidcami v slovenski zgodovini. Pozneje je pomagala na noge postaviti hotel Evropa v Celju in, tik preden je prispela na naš konec, še leto in pol načelovala zavodu, ki upravlja s protokolarnim dvorcem Brdo pri Kranju. Ta čas je dozorela v odločitvi, da se poda v samostojne vode, kjer lahko uresničuje lastno vizijo osebne gostinsko-turistične storitve. »Eventisi« je po njenih besedah družinsko podjetje, saj drugače gostilna ali hotel niti ne moreta preživeti. Z gostom je treba živeti, pravi. In kaj le tega pričaka v Bistri? »Izredno lepa soba, starinski stil z elementi sodobnosti in na koncu dober zajtrk.« Ravno slednji so zelo »osebni in lokalni« ter daleč najbolje ocenjeni na spletni strani Booking.com. Kulinarika je nasploh v ospredju, zaradi česar je k sodelovanju tudi uspela pritegniti znanega kuharja Anžeta Oblaka, ki ga večina pozna iz resničnostnega šova »Gostilna išče šefa«. Tu so nato še vse tiste drobne pozornosti, ki jih gostje visoko cenijo. Morebiti je vse skupaj res slišati kot leporečenje, a v obdobju zgolj nekaj mesecev se je povprečna doba bivanja v hotelu s tranzitne ene noči, povečala na tri dni, nekateri ostajajo celo po pet dni. Iris pravi, da so najboljša promocija ocene na spletnih straneh Booking.com ter Tripadvisor.com, in z oceno 9,4 »po kakovosti daleč naokrog nimamo konkurence.« Z idejami so zato že naprej, in sicer bi tri hostel sobe preoblikovali v družinske oziroma luksuzni poročni apartma, a pustimo času čas. Predvsem na področju povezovanja lokalnih ponudnikov, ki bi morali zanimirati goste, da ostanejo dlje časa na naših koncih, bo treba še precej delati.

Tisto pa, kar predvsem zanima nas domačine, je hrana in postrežba. Je z novim kuharjem boljša, slabša, dražja, cenejša, nas bo nova najemnica postrani gledala, če ne pridemo v gostilno gosposko napravljeni… Za začetek tod ne boste dobili pic, ne lignjev ali kakega drugega pohanja, preprosto zato, tako Anže, ker si Bistra »zasluži višji kulinarični nivo.« Trenutno je na jedilniku še pet, šest jedi, vključno s pečenkami in praženim krompirjem, ki bi jih kuhar najraje umaknil, a kot pravi »ljudje še niso pripravljeni. Če preberejo nekaj na jedilniku, kar ne poznajo, ne bodo hoteli poskusiti. Ko bo odziv drugačen, bomo šli na še več možnosti jedi.« Velika želja je obuditev lokalne kulinarike, tudi z elementi kartuzijanske kuhinje. Iris pri tem poudarja, da sestavine dobavljajo izključno od lokalnih pridelovalcev, najsi bo zelenjava, meso, še postrvi so naravnost iz Kokre. Jedilnik pa se tudi močno orientira po sezonskih poslasticah kot so borovnice, lisičke, jurčki… In kuharjeve specialitete? Tu vlada precejšnje soglasje okrog jagenjčkove taljate in pa čokoladnega sufleja za sladico. A navsezadnje boste morali to poskusiti sami, kot sem moral pisec teh vrstic. Prvič v ekipi novinarskih kolegov, ko smo bili deležni elitnih dobrot, in drugič »podtalno«, naravnost z dela v gozdu, na solidno gozdarsko malico. Jedel sem dobro, plačal povsem zmerno in niso me pustili pred vrati zaradi blatnih čevljev.

Damjan Debevec, Foto: DD