Nekoč sem  v stari Pavlihovi pratiki prebrala misel:  »Regrat čisti leno kri.« 

Že kot otrok sem komaj čakala, da bom lahko šla na travnik in narezala  to čudovito spomladansko solato, saj zelene solate ni bilo moč kupiti v trgovinah. To je  naravna solata, ki te poživi in ozdravi slabokrvnosti, je dobra za presnovo, prebavo in sploh ga zelo priporočajo. Ima veliko vitaminov in rudninskih snovi. Imam ga zelo rada. Najboljši je topel  z ocvirki. Še boljši je, če je dodan kakšen jajček.

Čas cvetenja je v aprilu in maju. Cvetovi se lahko posušijo, primerni so suhi za čaj. Iz svežih delamo lahko regratovo vino in sirup. Zelo koristne so korenine, ki morajo biti suhe in so zdravilne; iz njih kuhamo čaj. Čaj se priporoča za jetra, žolč in prebavo.

Nabiramo ga po ne pognojenih  travnikih, ne ob cesti, ker je preveč nasičen strupenih kovin od prometa in izpušnih plinov.

Jaz sem ga zelo rada nabirala, ko sem bila še otrok. To je bilo spomladi moje najljubše  delo. Vzela sem košaro, nož in sem šla po travnikih. Nabiranje regrata sprošča in pomirja. Mama nama je potem  z bratom naredila veliko skledo solate  s toplim krompirjem in ocvirki. To je bila slastna regratova večerja.

Neko pomlad, ko sem bila še otrok, sem tudi šla nabirat in to na polje, kjer sedaj stoji Slomškova šola na Vrhniki. Ura ni bila moj gospodar in sem nabirala, nabirala, da se je začelo mračiti. Že od daleč sem videla na kolesu svojega brata, ki me je iskal. Domače je že skrbelo. Brat je bil zelo dober v vožnji s kolesom, čez jarke, njive, polja in travnike.

Tudi kot mlado dekle sem ga  nabirala. Nekoč sem regrat na hitro stresla v pomivalno korito, da ga operem, zato sem  odprla pipo. Sproti sem pogledala skozi okno in zagledala prijateljico, ki je šla po cesti. Stekla sem  na cesto in seveda  sva si imeli veliko povedati, kot vsa mlada dekleta.  Nenadoma pa mi je šinilo v glavo:

 »O, moj regrat!« Stekla sem v hišo in v kuhinjo in sem imela kaj videti.  Regrat je plaval po kuhinji in voda je prekrila kuhinjska tla. Držala sem se za glavo in tarnala, kaj bodo rekli starši. Koliko dela sem imela, da sem  pobrisala vso vodo! Pa kako sem bila žalostna zaradi regrata, zaradi katerega sem sploh šla na travnik. Dobro, da so bila tla prekrita s plastičnem toplim podom. Ko je prišla mama domov, je bilo že vse pospravljeno. Še sreča!

Vsako leto, ko nabiram regrat, se spomnim na mladostne dogodke in na Pavlihovo misel »Regrat čisti leno kri«.

Fani Šurca