Tokrat smo se  Sončki odpravili iskat sonce  na področja nad južnim robom Ljubljanskega barja in bili navdušeni  nad prostranostjo sveta za krimskimi gozdovi in Mokrcem.

Sonce nas je   pričakalo  na Krvavi peči in spremljalo našo hojo  do razgledišča nad Krvavo pečino, kjer se je  iznad soteske Iške bočila vas Osredek, obdana z zelenimi gozdovi, globoko pod njo pa so ozki pasovi meglic vijugali nad sotesko Iške  in njenimi pritoki.

Po kratkem vzponu  smo osvojili vrh s cerkvijo Sv. Lenarta, se sprehodili čez  pokopališče za obzidjem in se spustili po gozdnih poteh nazaj do vasi. V sproščeni hoji  po pobočjih Podkraja in Petrčele mi je v ušesih odzvanjala akustika majhnega amfiteatra v vrtači. Nad vasjo Purkače  smo na  robovih kolovoza z razgledi po slikoviti okolici zadihali pomlad.  Vonjala sem smreke in mislila na življenje v vaseh med Kureščkom in Krvavo pečjo, četudi smo srečali samo enega domačina na traktorju in  psom na vozu  z drvmi.

Pod Matajčevim hribom je resje že odpiralo roza cvetke in ponekod so z listja  kukali  beli telohi,  mi pa smo hodili navzgor skozi gozd in čez čas stopili na cesto do vasi Zapotok ter se po Zapotoški učni poti povzpeli na vrh Kureščka z romarsko cerkvijo Kraljice miru in  sestopili do avtobusa pri planinskem domu.

Bila sem odeta in  ogreta s svetlobo  in vedrostjo barv  decembrskega dne in tega mi ni vzel niti  oblak, razpotegnjen nad Kureščkom ob zaključka izleta.

Besedilo:      Marija Dolinar

Fotografije: Tatjana Rodošek, Sonja Zalar Bizjak, Danica Kos