Logo MojaObčina.si
DANES
18°C
4°C
JUTRI
23°C
8°C
Oceni objavo

Sončki na Košenjaku

Dravograd, 04.11.2014 - Tokrat so nas na naši poti spremljale košate smreke, pod njimi pa od prvega jesenskega snega poležana trava. Vmes je bilo tudi nekaj zlato rumenih macesnov in tudi breze, ki so večinoma že odvrgle svoje nežne liste.

Prvi torek v novembru smo se Sončki odpeljali proti Dravogradu. Namenili smo se na Košenjak, ki je del Dravskega obmejnega hribovja in meji na sosednjo Avstrijo.

Nekaj časa je sonce krasilo štajersko avtocesto, na severu pa so nas strašili temno sivi oblaki. No, le ne bo šlo brez dežnika, sem si mislila. A na srečo se je okoli Slovenj Gradca začelo jasniti in pod Uršljo goro se nam je skozi oblake nasmihala mavrica.

Avtobus nas je zapeljal na Ojstrico, po pobočju razloženo naselje s samotnimi kmetijami nad Dravogradom. Izstopili smo 982 metra visoko, pred prelepo cerkvico sv. Janeza Krstnika, zgrajeno v poznogotskem stilu. Okrog cerkvice je pokopališče s kamnitim obzidjem. Čudili smo se, kaj je naredil veter. Vse sveče so bile razmetane daleč naokoli. Kar težko smo se poslovili od tega kraja, še posebno pa tudi od dobrot, s katerimi nas je pogostila Nuška, ki je bila slavnostno sprejeta v Klub seniorjev. Še mnogo pohodov smo ji zaželeli. A pot nas je peljala naprej, treba je bilo osvojiti vrh.

Po 30 minutni hoji smo se ustavili v planinskem domu na Košenjaku, ki je bil slučajno odprt in odtisnili smo žige v planinske knjižice. Od doma dalje nas je vodila strma pot skozi obsežne smrekove gozdove, ki so kraljevali v svoji mogočnosti. Pobočja so iz vododržnih kristalnih skrilavcev, zato so nas spremljale polegle trave, borovničevje, mahovje in sem ter tja kaka goba.

Bolj ko smo se bližali vrhu, bolj nas je božal veter in pljuča so globoko vdihovala čisti zrak. Prispeli smo na širok vrh Košenjaka, pihalo je, kratek postanek za skupinsko fotografijo in že smo krenili navzdol, tokrat po grebenu v smeri Dravograda. Pri novozgrajeno kapelici pod zaselkom Mungos smo krenili levo, prečili dolino in se vračali proti sv. Janezu, kjer nas je na cesti pobral avtobus. Dolgo vožnjo proti domu smo prekinili s postankom na Trojanah in mnogi so kupili krof ali dva.

Vračali smo se proti domu. Dišalo je po krofih, slišal se je smeh. Končal se je še en lep pohod, dolg le 11 kilometrov, a videli smo nove kraje, daleč od doma.

Besedilo: Jana Marušič

Povezave

Sončki

Oglejte si tudi