PD Vrhnika je skupaj z markacisti in varuhi narave organizirala v soboto 2.4.2016 čistilno akcijo po planinskih poteh proti Planini. Petnajst planincev, ljubiteljev čiste narave, se nas je zbralo pri Štirni, od koder so markacisti šli urejat poti iz Starega malna, preostali pa smo v treh skupinah začeli s preiskovanjem okolice.
Kmalu nam je bilo jasno, da je največ "svinjarije" ob tankovski cesti pred vstopom na stezo, kjer pohodniki parkirajo vozila, a ko se odpeljejo, pustijo za seboj prazno embalažo, ki se raztresa med grmovje po nasipu ceste.
Dalje smo pregledovali ožjo in širšo okolico poti, počasi polnili vreče, vmes pa so nam oči zastajale na pisanem pomladnem cvetju, ki je krasilo pobočja, kukalo s travnih robov in iz odpadlega listja. Poti so zelo shojene, a urejene v danih razmerah, večina bližnjic pa se od žleda dalje zarašča. Ponekod je tudi opozorilna tabla pomagala, da se je nepotrebna bližnjica opustila. Ob tem sem pomislila, da mogoče ne bi bilo odveč postaviti nekaj opozorilnih tabel ob tankovski cesti, da bi ljudi spomnile, da tam ni prostor za vreče s smetmi in da do deponije na Tojnicah ni daleč. (Dober teden po akciji, sem na tankovski ponovno opazila modro vrečo par metrov od makadama.)
Med delom smo se pogovarjali s planinci, ki so se vračali s Planine. Potrdili so našo domnevo, da marsikdo od njih večkrat nosi s seboj vrečko za smeti in jih spotoma pobira. Tudi zato naše poti na Planino niso tako zelo onesnažene in pohodnikov, ki bi odvrgli pločevinko od piva ali plastenko za vodo, je vedno manj, tako da so nas najbolj "bodli v oči" robčki, nekje še sveže beli, drugje prepereli, vendar je dejstvo, da potrebujejo v naravi dve leti, da se razgradijo, zato ne bi bilo nič narobe, če bi bila v vsakem nahrbtniku tudi vrečka za "bele robčke."
Pri pobiranju "zakladov" so nam pomagali tudi mlajši udeleženci Andreas, Matej in Matic, ki so našli marsikaj in pridno metali v vrečo. Dan je bil ravno pravšnji za take vrste opravil, sem pogledovala oblake nad Ljubljanskim vrhom. Razen občasnega vetra je bilo suho in ne prevroče in do dvanajstih smo se vsi "prebili" do zavetišča.
Ko se prostovoljno odločiš, da boš naredil nekaj za goro, ki jo imaš rad, postane čiščenje planinskih poti samoumevno in prijetno, sem razmišljala po zaključku, ko je dobra volja udeležencev akcije preplavila kočo in so planinski pogovori prepletli doživetja v gorah z nostalgijo preteklosti ter jih naredili posebne in spet resnične za te trenutke na Planini.
Vsi ljubitelji čiste narave in Planine ste lepo vabljeni, da se nam pridružite ob letu osorej !
Odsek za varstvo narave: Marija Dolinar
Fotografije: Sonja Repnik
