Slaba dva hektarja velik Vrt spominov in tovarištva je začel nastajati takoj po drugi svetovni vojni na posestvu družine Šiftar v Petanjcih. Mati Apolonija je v spomin na padla sinova ob vhodu v vrt posadila vrbi žalujki, v naslednjih letih pa se je število dreves in grmovnic samo še množilo. Vodenje vrta je prevzel edini preživeli sin Vanek Šiftar, ki je zasajal drevesa in druge rastline po svojem izboru, še bolj pa po izboru številnih darovalcev iz vsega sveta. Drevesa so prihajala iz krajev, kjer so potekali najhujši boji na Balkanu in Vzhodni Evropi ter iz koncentracijskih taborišč. Sčasoma so dodajali tudi drevesa, ki so simbolizirala zgodovinske prelomnice. Med te zagotovo sodi tudi Ivan Cankar oziroma njegov literarni doprinos h kulturni samobitnosti naroda. Leta 2018 je Vrhničanka Joži Rode, ki je park poznala, dala pobudo, da bi v njem zasadili »nekaj Cankarjevega«, v nadaljevanju pa je stekla komunikacija med Tatjano Oblak Milčinski in Marjanom Šiftarjem iz ustanove Dr. Šiftarjeva Fundacija. Rezultat je bil tokratni obisk Petanjcev, kjer so predstavniki Občine Vrhnika, ZIC Vrhnika, vrhniškega združenja borcev NOB, vrhniškega muzejskega društva, častni občan dr. Boštjan Žekš in pobudnica Joži Rode zasadili hruško vrste tepka, ki so jo poimenovali »Cankarjeva tepka«.

Zakaj hruško?
Spomnimo se na Cankarjevo črtico »Pehar suhih hrušk« iz leta 1887, kjer je med drugim zapisano: »Mati je imela vrhan pehar suhih hrušk. Ali tisti pehar, posoda vseh sladkosti, je bil zaklenjen v posebni omari.« Ali so bile tepke ali ne, ne vemo, lahko pa z veliko gotovostjo domnevamo, saj je bila tepka nekoč najbolj prepoznavna sorta hrušk naših travniških sadovnjakov. Je naša avtohtona sorta, ki je bila razširjena praktično po celi Sloveniji. Kot je dejala Tatjana Oblak Milčinski, poimenovanje tepka najverjetneje izvira iz dejstva, da je drevesa tepk potrebno otepati. Le trdi oziroma dovolj čvrsti plodovi so namreč primerni za mletje in predelavo v mošt, medtem ko so umedeni in mehki plodovi dobri le za sušenje. Marsikje je zaslediti tudi drugo razlago, po kateri naj bi sajenje tepk zaukazala avstrijska cesarica Marija Terezija (1717 - 1780). Ker je bil to ukaz, je temu ob neupoštevanju grozila kazen. Gospodarja, ki ni posadil primernega števila dreves, naj bi natepli.

Kulturni program z roko v roki
Dogodek je bil popestren s kulturnim programom, ki so ga oblikovali gostje in gostitelji. Zapela je pevska skupina Prekmurci, učenci Osnovne šole III Murska Sobota pa so zaigrali zgodbo, kako je Cankar obiskal današnji čas. Za vrhniški del kulturnega programa so poskrbeli Oktet Raskovec, bralci Cankarjevih besedil in bralka Maša Milčinski. Dogodek na sončni petek je minil v sproščenem vzdušju, zbrani pa so se od gostiteljev poslovili z mislijo, da je vsaka posajena rastlina simbol rasti in povezovanja med ljudmi. Hruška tepka, ki sedaj dopolnjuje Park spominov in tovarištva, predstavlja več kot le drevo. Je simbol enotnosti, ki ga soustvarjajo ljudje iz različnih krajev, združeni v želji po ohranjanju miru, naravne in kulturne dediščine.

Gašper Tominc