Dvig najdbe iz Ljubljanice je bil za podvodne arheologe svojevrsten podvig, kajti tovrstnih projektov še niso izvajali. Večina najdb po dokumentiranju vendarle ostane na mestu samem, tokrat pa so se zavoljo popularizacije podvodne arheologije in Ljubljanice kot arheološkega najdišča odločili za dvig ostankov dva tisoč let starega deblaka. Prva dva dela so dvignili v začetku julija, zadnji – največji del – 6,62 m dolg – pa so s 40 metrskim žerjavom ob prisotnosti številnih Vrhničanov in predstavnikov stroke, dvignili tokrat. Celotna dolžina deblaka iz hrastovega lesa je dobrih 16 metrov, kar ga uvršča med največje deblake v Evropi.
Ob prvem dvigu dveh kosov deblaka v začetku julija so naleteli še na neodkrito rimsko ladjo in vrv s katero je bila pričvrščena. Gre za tip ladje, kjer so ploskve »šivane«, izumili pa so jo Feničani. Lahko bi šlo za vojaške oskrbovalne ladje, ki so iz Italije oskrbovale zaledje Podonavja. Ladjo so natančno dokumentirali, zdaj pa jo bodo zaščitili, da bo lahko počakala na nove raziskave.
Ob zadnjem dvigu tretjega kosa deblaka pa so podvodni arheologi naleteli na ponovno presenečenje. Ko so zaradi varnosti prenosa deblaka iz vode na kopno odstranili nekoč že odlomljen in nazaj pričvrščen kljun od premca, so arheologi odkrili, da so za tesnilo uporabili tkanino, verjetno z dodano smolo. 2000 let stara tkanina je izjemno redka najdba, ki bo z nadaljnjimi raziskavami verjetno odstrla še kakšno tančico skrivnosti, ki prekriva plovbo v rimskih časih.
Vsi trije deli deblaka bodo imeli začasno svoje mesto v restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer ga bodo očistili, detajlno dokumentirali ter ga na koncu potopili v bazen z melaninom. Končna lokacija deblaka bo Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, kjer bo zasedal eno osrednjih mest.

Gašper Tominc, foto: GT