Gostujoča razstava s fotografijami in teksti odkriva pol stoletja arhitekturnega načrtovanja slovenskih vrtcev. Gre za prvo tovrstno razstavo (avtorici Špela Nardoni Kovač in Damjana Zaviršek Hudnik, uradni naslov razstave je: Iz malega raste veliko, pol stoletja slovenskih vrtcev), ki odkriva, da je bila arhitektura vrtcev po krivici pomaknjena v ozadje. Kot je dejala Nardoni Kovačeva, vrtci vendarle imajo vpliv na otroka in posredno tudi na družbo, zato je potrebno posvetiti veliko pozornosti arhitekturnim rešitvam. Ne gre le za funkcionalni in tehnični vidik, marveč tudi za likovni in estetski, ki omogoča, da se otroci dobro počutijo v prostoru. Razstave med drugim odkriva, je dejala Zaviršek Hudnikova, da zadnja leta nekateri vrtci doživljajo prenove in energetske sanacije, a velikokrat na račun arhitekturne kakovosti, kar se v praksi kaže, da so prostori za bivanje slabši kot pred obnovo.

Prostor ima v kurikulumu predšolske vzgoje pomembno mesto, je avtoricama razstave pritrdila Lidija Jerše iz Zavoda za šolstvo RS, saj otroci v njem preživijo veliko časa. Njenih misli je bila tudi ravnateljica Vrtca Vrhnika Marta Samotorčan, ki je dejala, da imajo njihovi vrtci vsak po eno večjo športno igralnico, v samih igralnicah pa lahko s premičnimi policami oblikujejo poljubne kotičke. Velikega pomena so tudi zunanje površine, ki ne nudijo samo možnosti igre, ampak tudi učenja. Ker tako prostor oblikuje in vzgaja otrokovo osebnost, je po njenem izrednega pomena, da ima funkcionalno in estetsko noto.
Vse javne vrtčevske enote v vrhniški občini so prenovljene. Nazadnje – jeseni - so rezali trak pri bevški enoti Rosiki, kjer so prizidali dodatno igralnico. »Ko sem začel mandat, sem izjavil, da ne bomo delali vrtcev,« je na odprtju razstave dejal župan Stojan Jakin, kajti njegovi predhodniki so vrtcem že namenili določeno pozornost. A prostorska stiska je pripeljala do tega, da je bil prvi Jakinov projekt ravno vrtec na Poštni v središču Vrhnike, današnja enota Komarček. »To je danes po meni znanih podatkih edini vrtec v Sloveniji, ki je našel svoje mesto v objektu, ki je bil pod spomeniškim varstvom.« A vse le ni v fasadi, je menil župan, pomembna je tudi vsebina in izrazil veliko spoštovanje Samotorčanovi, dolgoletni ravnateljici, tudi nedavni dobitnici Kumerdejevega priznanja, za uvajanje ekološke misli tako pri najmlajših kot v inovativne delovne procese znotraj vrtca.

Poleg govorov omenjenih gostov, je bilo dogajanje v Cankarjevem domu obarvano še s  spremljevalnim programom v veliki dvorani, ki so ga s plesnimi in pevskimi točkami oblikovali otroci ter vzgojiteljice. Razstavo o arhitekturni zgodovini slovenskih vrtcev, ki jo dopolnjujejo še otroške risbe in makete vseh vrhniških vrtčevskih enot, si lahko ogledate do 2. maja.

Gašper Tominc, foto: GT