Tokrat smo ujeli dan brez dežja. Špik in Cvičkar sta nas odpeljala proti Primorski po avtocesti, ki je za razliko od idrijske smeri, tokrat bila brez semaforjev. Dokaj hitro smo prispeli na krožišče nad Tolminom, ki je ena od iztočnic za vzpon na pobočje Matajurja. S pohodom smo pričeli pri planinski koči Pelizzo na italijanski strani.

Jutro je bilo prijetno toplo, vendar pa so meglice dale vedeti, da ni dolgo tega, ko je prenehalo deževati. Želeli smo, da se tokratna vremenska napoved le uresniči in da bomo lahko osvojili že nekajkrat odloženi Matajur. Nekoliko blatna steza zato pa suha trava nista predstavljala posebnih težav pri hoji navkreber. Pestra okolica, ki še še vedno ponuja zanimive ostanke I. svetovne vojne. Špik nam je, kot živi leksikon, sproti razlagal številne zanimivosti, ki jim prisluhneš le v trenutkih, ko se sam znajdeš na območju Soške fronte.

Kratek postanek pri sicer zaprti planinski koči Beneške planinske družine – Dom na Matajure pod vrhom Matajurja smo izkoristili za ogled širše okolice. Od koče do vrha ni bilo več daleč. Na vrhu Matajurja nas je pričakala skupina kolesarjev, ki so se pripravljali za vratolomno vožnjo v dolino. Res so hrabri, ni kaj. Morda so to novodobni planinci!?

Sledila je malica in gasilska nato pa spust v dolino po naši strani. Delno po Rommlovi cesti iz 1. svetovne vojne, vmes pa po bližnjicah skozi gozd in manj blatnih stezah in po dveh urah hoje smo se približali do kmečkega turizma Jelenov breg v Avsi. Prijazni gostitelj nam je ustregel z vsem dobrim in prav prijeten je bil zaključek na tej turistični kmetiji. Nazdravili smo tudi Špiku za njegov rojstni dan. Sledil je kratek postanek na Kolovratu, kjer smo si ogledali zgodovinskih znamenitosti iz 1. svetovne vojne. Po prijetnem in zanimivem pohodu smo se zadovoljni vrnili na Vrhniko.

Na pohodu smo sodelovali Betajnov`c, Cvičkar, Cvele, Grintov`c, Ligojn`c, Peter, Povžar, Špik, Špilčk in Vezist.

Fotografije sta prispevala Ligojn`c in Vezist

Besedilo je napisal Vezist