Svoj bogat slikarski opus je na ogled postavil 20. novembra v avli Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava je bila odprta ravno na dan »Dneva otroka« in je napolnila malo dvorano z mladimi in starejšimi poznavalci in prijatelji »velikega« Maksa. Maks Lenart Černelč je pravzaprav mali vitez, vendar pa veliki borec, ki sam pravi, da se je vredno boriti do konca svojega življenja. Sedemletnik je drugošolček osnovne šole Majde Vrhovnik Ljubljana. Tako živi in ustvarja v Ljubljani, a zibelke njegovih prednikov so se gugale tudi na Vrhniki, kjer živijo številni svojci in prijatelji. Zato tudi ni nič čudnega, da je bila mala dvorana za vse prisotne pretesna. Kulturni program so mu pripravili mladi prijatelji, tako je Samo Japelj zaigral na klavir, dve pesmi sta mu zapeli Nina Iskra in Ana Kristina Prosen, za harmoniko pa je poprijela Alja Primožič. Mladega umetnika in »velikega« viteza pa je predstavila Tatjana Oblak Milčinski, med drugim tudi z izrečenimi besedami Maksa: »Tudi, če so mikrobi strašno močni, se levkociti in trombociti ne predajo. Borijo se dokler se le da. Heroj ustreli s pištolo, rani mikroba v glavo in iz glave mikroba se razširi svetloba, takrat pridejo bele krvničke in ga pokončajo. Več levkocitov obkoli mikroba tako, da se držijo čim bolj skupaj in če bi se mikrob razbesnel, da jim ne bi naredil preveč škode. Heroj gre vedno naprej, le v centru se je držal v ozadju, da bi ga čim kasneje zadeli. Bolje da ga ne ubijejo. Moralo bi biti sto močnih strelov, da ga pokončajo. Ko je heroj mrtev, iz njega steče tekočina. Iz te tekočine pa lahko nastane nov heroj. Hej tovariši, pod orožje vsi, tujec mora iz naše zemlje.«

Razstava bo odprta do 9. decembra 2012, zato si jo je vredno ogledati ter se zamisliti nad predstavljenimi zgodbami in zamisli, ki jih je s čopičem, svinčnikom in flomastri podajal na papir.

Simon Seljak