Gre za razstavo fotografij kristalov, ki jih merimo v milimetrih, včasih mogoče tudi v centimetrih in pri večini od nas v naravi sploh ne bi pritegnili pozornosti. Pa ne zato, ker se nam ne bi zdeli zanimivi, prej zaradi svoje majhnosti. No, Pristavec, ki se je pred leti zelo aktivno ukvarjal tudi z jamarstvom in mu kamninske sestave niso tuje, se je s kristali prvič resneje srečal leta 2007 na Slivnici. Kako veliko navdušenje ga je navdajalo, zgovorno priča podatek, da je knjigo o kristalih »prežvečil« še v istem večeru, drugi dan pa se je ponovno mudil na »čarovniški gori«. »Po stezi so se lesketali kristali in moje navdušenje je bilo vedno večje. Ni jih bilo ravno veliko in tudi veliki niso bili; največji je meril kakšen cm. Vse, od največjih do najmanjših, sem skrbno opral. Po prvem navdušenju sem začel bolj pozorno brskati po slivniškem hribu in potrpežljivo iskanje se je obrestovalo.« In tako se je začela njegov nov hobi: zbiranje kristalov in fotografiranje le-teh. Večinoma nabira kremenove kristale, v zbirki pa se najdejo tudi kalcitni in mogoče še kakšni drugi. »Ne vem zakaj kremenovi, enostavno me privlačijo. Mogoče tudi zato, ker so tako raznolikih oblik in ker jih je razmeroma veliko,« pravi Pristavec, ki je v kristalih kmalu odkril še eno posebnost. Odvisno do nastanka se lahko v njih skrivajo manjši delci nepravilnih oblik, kot na primer bitumen. Kot pravi Pristavec, so te mini oblike še dodatna draž, ki ga prikujejo, da dneve preživlja z lupo v roki in si ogleduje drobne stvaritve matere narave.

Kremenove kristale išče poleg na Slivnici, še na Bezuljaku, v Crngrobu, okoli Cerknice in drugod, kalcitne pa v okolici Kamniške Bistrice. Samo njemu in njegovim zaupnikom so znane mikrolokacije, saj podobno kot med gobarji, velja tudi tu nekakšna nenapisana tekmovalnost. V večini primerov gre za manjše kristale, če pa bi se podal v gorski podzemski svet, pa bi lahko računal tudi na večje, a to je zaenkrat še želja. »Na svoj način so mi prav vsi kristali dragi, saj vsak v sebi skriva zgodbo, kako sem ga našel, in pa edinstveno obliko, zato ne morem izpostaviti katerega, ki bi mi bil še posebej všeč.«

Zbiranje kristalov je le prvi del hobija, drugi del je še fotografiranje. Kot je dejal, je večina fotografij iz razstave narejenih še v »stari tehniki«, ko je kristale fotografiral s tehniko makrofotografije. Ena od fotografij na panojih pa je bila že narejena z novejšo fotografsko tehniko, ki omogoča večjo globinsko ločljivost. Resda je postopek dolgotrajnejši, a razlika je očitna.

Razstavo, ki so jo kulturno obogatili še Simona Stražišar z odlomkom iz knjige, predstavnici glasbene šole in pa dr. Katarina Oblak Brown s strokovnim uvodom v svet mineralov, si lahko ogledate do 10. marca v preddverju Cankarjevega doma. (tekst in foto: gt)

Razstavo so omogočili: Pil 2 inženiring, Menerga, Birosistemi, Anvina, Morel, fotoformat, Termotom, Jurček, ZIC Vrhnika in Grafika 3000.