Izmed dvanajstih predlogov je žirija v sestavi Matej Bogataj, Ana Geršak, akademik Niko Grafenauer, izr. prof. dr. Darja Pavlič in red. prof. Ivan Verč (predsednik) izbrala štiri nominirance. To so bili Vinko Möderndorfer z romanom  Ljudomrznik na tržnici, Sebastijan Pregelj z delom »V Elvisovi sobi«, Simona Semenič z »To jabolko, zlato« in Brane Senegačnik s »Pogovori z nikomer«. Za zmagovalno delo je bilo razglašen Pregljev generacijski roman »V Elvisovi sobi«, ki opisuje odraščanje generacije, rojene v zgodnjih 70. letih 20. stoletja. Prvoosebni pripovedovalec spremlja dogodke skozi svoje otroške in kasneje mladostniške oči, od predšolskega obdobja do študentskih let, pri čemer se skozi svojo omejeno perspektivo dotika družbenega dogajanja od Titove bolezni do osamosvojitve in vojne v Bosni. Kot je dejal avtor zmagovalnega romana, ga veseli, da je žirija prepoznala, da lahko tudi srednja generacija podaja popotnico zanimivo tako za mlajše kot starejše bralce. Na nek način to dokazuje, v kako razburljivih časih je ta generacija živela. 

Nagrada je bila prvič podeljena

»Začelo se je zgolj z idejo v Penu, da bi izdali tudi Cankarjevo nagrado, ne samo Prešernovo. Ideja je padla na plodna tla, očitno smo potrkali na prava vrata, kajti na koncu se je vse lepo poklopilo,« je o nagradi dejal Marko Golja, predsednik upravnega odbora Cankarjeve nagrade. Poleg Slovenskega centra PEN, so k projektu pristopili še Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Kot rečeno so jo želeli podeliti ob Cankarjevem rojstnem dnevu, na slavnostni občinski akademiji na Vrhniki, a so nato njeno podelitev zaradi epidemije prestavili na 21. junij oziroma Cankarjev laz. Občina Vrhnika pa pri tem preko Cankarjeve knjižnice Vrhnika in Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika ni odigrala zgolj vlogo gostiteljice, ampak je namenila tudi denarno nagrado – 5000 evrov. »Kot rojstni kraj in prostor Cankarjevega odraščanja je prav, da je Vrhnika nanj ponosna. On je bil pisatelj pred svojim časom, izjemnega talenta in pisateljske veličine,« je svojo odločitev za donacijo povzel župan Daniel Cukjati.

Slavnostni govornik je bil Tone Partljič
Na prireditvi v Cankarjevem lazu, ki jo lahko poslušalci v živo spremljali na Radiu Slovenija ali preko videa na spletni strani Dnevnika in MMC, se je zbralo okoli dvesto ljudi. Sonja Žakelj, direktorica knjižnice, je gostom pojasnila, da je to že 27. srečanje po vrsti in da je to lokacija nekdanje Cankarjeve posesti »Laz«, ki so jo imeli v lasti do 1886. O njej je pisal Cankar v eni od svojih črtic, kjer me drugim pripoveduje, kako so ob koncu šolskega leta prejeli štrukeljce in češnje. Nič drugače ni bilo tudi letos, ko so se obiskovalci na koncu poldruge ure dolge prireditve lahko okrepčali z sladkimi sadeži in okusno potico. A še pred tem so prisluhnili pogovoru Alojzije Zupanc Sosič z nominiranci in slavnostnemu nagovoru  Toneta Partljiča, ki je spomnil na aktualnost Cankarja. »Ta je že pred dobrim stoletjem svaril pred vzpenjajočim se kapitalizmom. Kam se je razmahnil danes, vemo, zato je danes še toliko bolj aktualen!« 

Za kulturni program sta poskrbela dramska igralka Draga Potočnjak in harmonikar Nejc Grm, prireditev pa je povezoval Igor Velše.

Gašper Tominc, foto: GT