Logo MojaObčina.si

Vrhnika

JUTRI
6°C
-4°C
NED.
12°C
-3°C

Kašče na Vrhniškem: Biseri naše kulturne krajine

Vrhnika, 28. september – Po dolgem času je oživela Miklčeva kašča v Verdu, ki je gostila razstavo o usodi kašč na vrhniškem območju avtorice Tatjane Oblak Milčinski. Kot izhaja iz raziskave, so te že pred desteletji bile plat zvona, danes nekaterih od njih ni več, na srečo pa se najde tudi kakšna, ki je doživela svojo obnovo.

Leta 1998 je pri Zvezi kulturnih društev Vrhnika izšel vodnik »Kašče na Vrhniškem«, ki je nastal na podlagi zbranega gradiva na arhitekturno etnoloških raziskovalnih taborih po vodstvom Tatjane Oblak Milčinski in Nataše Oblak Japelj (med leti 1995 in 1998). Na taborih so sodelovali učenci Cankarjeve in log-dragomerške osnovne šole ter dijaki Plečnikove gimnazije iz Ljubljane, ki so jih vodile učiteljice Joži Rode, Nuška Železnik ter arhitektka Polona Koce in umetnostna zgodovinarka Cveta Požar. Vrhniko so, kot je dejala na odprtju Tatjana Oblak Milčinski, obredli po dolgem in počez. »S sliko, besedo in fotografijo smo dokumentirali naravno in kulturno dediščino našega prostora in počasi je tako nastala zbirka kašč, šolskih stavb, starih domačij, sakralnih objektov, znamenj in tudi številnih pripovedi, ki so nam jih zaupali prijazni domačini.« Smisel njihovega početja se je tedaj v senci tehnološkega razvoja zdel nemara komu celo nepomemben, a že čez nekaj desetletij se je pokazalo ravno obratno. Nekaterih objektov ni več, ostale pa so skice, slike, fotografije in zapisi. Resda kašče danes ne služijo več svojemu namenu, a na njih se kaže naš odnos do arhitekturne dediščine.

Šestnajst kašč

Razstava prikazuje usodo šestnajstih kašč: Miklčevo, Maroltovo in Lenarčičevo v Verdu, Jelovškovo na Vrhniki, Andrejčkovo in Meletovo z Mirk, Storževo in Voljčevo s Storževega griča, Lukacovo-Ankino in Verbičevo s Stare Vrhnike, Ogrinovo in Popitovo iz Male Ligojne, Krošljevo in Smrekarjevo iz Podlipe in Umkovo ter Tkalčevo iz Blatne Brezovice. Nekatere so doživele obnovo, na primer svetal zgled je Lukacova oziroma po novem Ankina kašča, ki jo je njena lastnica Anka Grom pred leti obnovila skladno s smernicami zavoda za varstvo kulturne dediščine, ji dodala inventar kot so ga kašče nekoč imele, kjer danes zaključenim skupinam ali posameznikom odpira okno v preteklost. So pa tudi drugačni primeri: nekatere kašče so podrte, nekatere imajo nadomestno gradnjo, ki komajda še spominja na nekdanjo arhitekturno dediščino. Tisti bolj skrbni gospodarji so zamenjali vsaj streho in jim za nekaj let podaljšali življenjsko dobo.

 

Dogodek v okviru Dnevi evropske kulturne dediščine, a ne edini

Razstava v Miklčevi kašči poteka v sklopu Dnevi evropske kulturne dediščine, ki se odvijajo po celi Sloveniji med 25. septembrom in 9. oktobrom, letos pod skupno temo »Dober tek!«. Kot je na odprtju pojasnila Nataša Oblak Japelj, tema sledi aktivnostim ob imenovanju Slovenije za nosilko naziva Evropska gastronomska regija. Tako dnevi kulturne dediščine odkrivajo recepte za okušanje dediščine povezane s kmetijstvom, pridelavo, nakupom, prodajo, pripravo ter uživanjem vsakodnevnih in prazničnih jedi. Od znanj in spretnosti do šeg in navad; od kulturne krajine do tržnic, kašč, črnih kuhinj in gostiln; od prvih kmetijskih orodij in priprav do kuharskih knjig in pogrinjkov. A razstava v Verdu ni edina, ki se je pridružila Dnevom evropske kulturne dediščine. Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika se bo posvetila Josipu Jurčiču in Josipu Ipavcu (dogodek so poimenovali Josip2 ) in raziskovanju prehranjevalnih navad v svojem kraju ter kulinariki v Cankarjevih delih. Raziskovali bodo različne pravljice, ki govorijo o hrani in prehranjevanju ter izdelali celo lastne knjižice. Cankarjeva šola pripravlja likovni projekt »Dober tek, Jožef«, ki se naslanja na likovna dela Jožefa Petkovška povezana s prehranjevanjem. Cankarjeva knjižnica Vrhnika pa bo na spletnem portalu Kamra objavila knjižici, ki ju hrani v svoji zbirki. Gre za semenska kataloga iz 1891 in 1892, ki ju je izdal Josip Lenarčič z Vrhnike, prinašata pa zanimive podatke kakšno hrano so konec 19. stoletja pridelovali v naših krajih.

Lepa in poučna razstava

Razstava je dokaz, da se kultura začne na našem domačem pragu, od nas pa je odvisno ali se bomo zanjo potrudili ali ne. Nič ni samoumevnega, je na odprtju dejala v. d. direktorice Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Marija Zakrajšek Martinjak, tudi kultura ne, kar je še nedolgo nazaj slikovito prikazala »korona kriza«. »Zato sem vesela ta razstave, da z njo opozarjamo na pomen kulturne dediščine na vrhniškem koncu, ki je ni malo in ima bogato zgodovino. Zahvaljujem se avtorici razstave Tatjani Oblak Milčinski, Muzejskemu društvu Vrhnika in Cankarjevi knjižnici Vrhnika, ki so skupaj z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika, poskrbeli za lepo in poučno razstavo.« Odprtje razstave, ki je potekalo pred Miklčevo kaščo, je s kulturnim programom (igranjem na kmečka orodja) popestrila skupina »Ta lesen'« iz Ribnega pri Bledu. Razstava je odprta do 7. novembra, ključ kašče pa hranijo pri Žirovnikovih, Verd 16.

Gašper Tominc, foto: GT 


Beseda "kašča" izvira iz srednjevisokonemške besede "kaste", kar pomeni omara, skrinja (za obleke, žito). Kašča tako pomeni prostor za shrambo živeža, shrambo. Kašče so na domačijah vedno postavljene tako, da je vhod vanje zaradi nadzora nad nepovabljenimi gosti viden s hišnega praga. Zaradi morebitnega požara so vedno nekoliko oddaljene od drugih gospodarskih poslopij. Okenske odprtine so bile majhne, zamrežene, pogosto tudi zračne line. Lesena vratna krila so bila na zunanji steni pogosto zaščitena s kovinskimi ploščami ali pa so bila v celoti kovana. Vrata s kovanimi ključavnicami in kljukami je zaklepal velik, skrbno varovan ključ... V njih so se v najbolj suhem delu nahajale lesene skrinje in pregrade za shranjevanje moke in žita, v zgornjem delu so sušili in hranili meso ter mast, kletni prostori so bili namenjeni hrambi krompirja in podobnih pridelkov ter sodom za pijačo. Velikost kašč je bila sorazmerna z ekonomsko močjo njenega lastnika: nekatere so bile enocelične, druge celo večnadstropne.

Povzeto po zapisu na razstavi.

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi