Na Vrhniki so mit o argonavtih oživljali že pred drugo svetovno vojno, bolj organiziran pristop k temu pa je bil storjen leta 1993, ko je bil v središču mesta organiziran Argonavtski sejem z bogatim kulturnim in zabavnim programom. Turistično društvo Blagajana, ki je prevzelo organizacijo dogodka, je z leti prireditev vsebinsko bogatilo, da so vrhniške ulice privabljale vedno več ljudi. Po petnajstih letih se je izkazalo, da so v društvu s svojo številčnostjo težko kos pričakovanja ljudem, zato so projekt leta 2006 zaupali novoustanovljenemu Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika (ZIC). Marija Zakrajšek Martinjak, ki je nekoč delala na omenjenem zavodu na področju turizma, danes pa je direktorica zavoda, je na odprtju dejala, da so Argonavtski dnevi z leti prerasli v festival, dogodek pa je postal znan tudi v širši regiji. »S skromnim začetkom se je prireditev iz leta v leto razvijala. Upam si trditi, da je skozi trdo delo nas vseh dozorela v to, kar je sedaj – prepoznaven turistični produkt Vrhnike.«

Nabor dogodkov, ki so potekali, je neverjetno pester. Odvijale so se modne revije IUV, čolnarske in furmanske igre, parada konj vozov, pokušine vina, državno prvenstvo toplozračnih balonov, tekmovanje za najmočnejšega Slovenca, čokoladni sejem, razstava relly vozil, večer grške literature, glasbeni dvoboj, barvali pobarvanko za Guinnessovo knjigo rekordov … Število dogodkov je rekordno in si ga nobena vrhniška prireditev še dolgo ne bo lastila, kajti ko se bo odvil še zadnji letošnji dogodek v okviru Argonavtskega festivala, bo ta, po besedah Tatjane Oblak Milčinski iz Cankarjevega doma Vrhnika, že 1009. po vrsti.
Kaj vse je potekalo v treh desetletjih – čeprav, pozor, Argonavtski festival je letos 29. po vrsti – si lahko ogledate v Cankarjevem domu do 30. junija in nato od 1. do 30. septembra. Kot je na odprtju dejal župan Daniel Cukjati, panoji prinašajo vpogled v čase in dogodke, ki smo jim bili številni priča in zato ponujajo obilico tem za pogovor.

Gašper Tominc