Deblak je konec osemdesetih let odkril Miro Potočnik, leta 2001 ga je tedanja Skupina za podvodno arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani raziskala in dokumentirala, v začetku letošnjega junija pa se je ekipa arheologov Zavoda za podvodno arheologijo lotila njegovega dviga. Za kakšen deblak pravzaprav gre? Kot je pojasnil Matej Draksler, vodja arheoloških raziskav, gre za na dva dela prelomljen dobrih 13 metrov dolg deblak, kar je blizu evropskemu rekordu, ki znaša 16 metrov. Težko si je predstavljati hrast iz katerega je bil izdelan, kajti v premeru meri kar 110 cm. Datirajo ga v leta od 70 pred Kristusom do 50 našega štetja, imelo pa naj bi vlogo čolna – torej za prevoz bodisi ljudi bodisi tovora. Arheologi so na njem odkrili tudi 5 železnih spojk, s katerimi je bila popravljena razpoka na čolnu, ki je nastala med njegovo uporabo. Ugotovljena starost in ostanek domnevnega tovora, ki bi ga bilo mogoče interpretirati kot gradbeni material, postavljata deblak v neposredno zvezo z rimskimi naselbinskimi jedri na Vrhniki ter poudarjata gospodarsko vlogo Ljubljanice in njenih pritokov v obdobju prvih dveh stoletij cesarstva. 

Deblak naj bi iz vode potegnili med 29. 6. in 3.7., po dvigu pa bo končal v restavratorskem centru, kjer se bodo lotili čiščenja in konzervacije. Proces bi lahko trajal več let, že sedaj pa na glas razmišljajo kako bo to vplivalo na njegovo postavitev v Doživljajski center Ljubljanica, ki bo imel svoje mesto v pritličju Kulturnega centra Vrhnika. Ali bo del procesa konzervacije potekal kar v Doživljajskem razstavišču ali pa bo razstavljena samo replika, bo tako pokazal čas.

Kot rečeno, celotno dogajanje okoli deblaka poteka v okviru krovnega projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, ki ga delno financira Evropska unija (finančni mehanizem EGP 2009 – 2014). Poleg odvzema deblaka iz Ljubljanice, bodo arheologi v okviru dela projekta nadaljevali tudi raziskave na rimski ladji, ki so jo pred leti odkrili pri Bajerjih in preučevali vpliv fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških parametrov na moker les, kar naj bi pomagalo najti prave odgovore na vprašanje kako tovrstne spomenike dolgoročno ohraniti »in situ«.

Gašper Tominc, foto: GT in David Badovinac

Več o projektu Doživljajsko razstavišče Ljubljanica si lahko preberete na spletni strani občine Vrhnika (vrhnika.si) pod posebnim zavihkom na desni strani.