V vrtu si lahko omislimo svoj  mir, gibanje, druženje z družino in sproščeno preživljanje prostega časa, kjer se med vrtnarskimi opravili nastavljamo soncu za koristni vitamin D in si mimogrede pridelamo še neoporečno domačo hrano.

Sredi zmede in boja za materialnimi dobrinami je prav, da se ozremo vase in poskrbimo za svoje zdravje in blagostanje svoje družine. Če ste tudi vi mnenja, da je v tem času res pomembno, kako se prehranjujemo, skrbimo za dobro voljo ter redno krepitev dobre kondicije, nas je že nekaj z enakimi vrednotami in tako bo odlično počutje kljub okoliščinam potrditev, da so nas resne razmere spodbudile k najboljšim odločitvam v življenju.

Nekateri  imate za svojo dušo in svoje potrebe zelenjavni, sadni ali okrasni vrt. So pa tudi družine, ki so navdušene nad lepo žametno trato, po kateri tečejo bosi, se valjajo, počivajo na ležalniku ali pa v svojem vrtu preprosto bivajo. Ustvarimo si preprost družinski vrt.

Rekreacija  in sprostitev 

Zjutraj na svežem zraku svojega vrta najprej globoko vdihnimo in pomislimo na to, da nam je lepo. Naredimo nekaj počepov, kroženja v trupu, v ramenskem sklepu in vratu, nato pa še nekaj prepogibov v vse smeri in smo že dovolj ogreti za dnevne podvige. Raziskave so pokazale, da različne aktivnosti na vrtu izboljšujejo kondicijo, moč in ravnotežje. Poleg tega omogočajo krepitev kosti in sklepov, tudi izgubljanje telesne teže, spodbujajo mentalne funkcije in krepijo imunski sistem.

»Z brkljanjem« po zemlji pozabimo na vse: na čas, probleme, bolezen, krivice, zamere. Prekopavanje, pletje plevela, dvigovanje vreč zemlje ali gnojila so odličen trening za krepitev mišic. Z delom na vrtu kurimo kalorije, dokazano je, da pri prekopavanju porabimo 286, pri košnji trave pa 350 kalorij na uro.

Z vrtnarjenjem se aktivirajo mišice po vsem telesu, strokovnjaki ocenjujejo, da je 45 minut dela na vrtu enako kot 15 minut kolesarjenja.

Domači vrt je košček narave, kjer lahko uživamo v sproščenosti. Vanj lahko vnesemo veliko pomirjujočih vonjev z različnimi rastlinami, kot sta na primer sivka ali kamilica, pa origano, citronka, meta, melisa itd., ki spremenijo vrt v popoln prostor za počitek po napornem dnevu. Na vrtu lahko med dvema gredama oblikujemo potko, zraven pa posejemo zeleno trato, na kateri najdemo prostor za klop ali visečo mrežo, kjer se lahko odpočijemo. Ob poti pa oblikujemo grede z rastlinami. Vrt lahko obkrožimo z drevesi ali grmi, ki rodijo užitne plodove kot so: šmarna hrušica, dren, robida, jagodičevje  ali tistimi, ki dišijo, šelestijo ali pa cvetijo. Vonj ali barva v vrtu pomirjajo.

Želja po samooskrbi

Strokovnjaki so si edini, da večino pojavov rakavih bolezni pri ljudeh povzroči onesnaženost okolja, nezdrava hrana in stres. Odstotek je visok, od 60 do 90% obolenj je povezanih z nezdravim načinom življenja, in prav to je zaskrbljujoče, ko imamo vendarle čudovito naravo in danosti za samooskrbo. Zaradi vprašljivega izvora hrane vedno bolj pridobiva veljavo na lastnem vrtu pridelana zelenjava. Varčevanje pri izboru zdrave hrane se nikoli ne izplača, sicer bomo višjo ceno plačali na svojem zdravju enkrat v prihodnosti.

Vse več zanimanja za ekološko pridelano hrano je med mladimi, posebej tistimi z družinami. Ponuditi dojenčku, otroku prve grižljaje hrane z lastnega vrta, ko lahko pot od vrta do končne potrošnje štejemo v minutah in ne dnevih, mesecih, je nekaj, kar ima višjo vrednost od ekonomske, vrednost, ki je z denarjem ne moremo določiti. Starejši občani in aktivne generacije pa naj si z vrtnarjenjem in pridelki iz domače oskrbe redno krepijo fizično in mentalno zdravje, saj sta denar in čas relativen pojem.

Antistres terapija in strokovnjaki agronomi

Nekatere družine že vrtnarijo za zdravo domačo zelenjavo in so tudi več ali manj samooskrbne.  To je v zadnjih letih sicer modno, a za mnoge tudi rešitev in usmeritev. Da bo pot do uresničitve  tega lažja, je tu tudi skupina strokovnjakov agronomov iz Plantelle s svojimi nasveti.

Po uspešno zaključenih sezonah poskusnih Samooskrbnih urbanih vrtov  v letu 2013 do 2019, kjer smo v več deset  občinah z delavnicami poučevali o vrtnarjenju, projekt še nadaljujemo v Mestni občini Ljubljana, sicer pa smo vseskozi na razpolago na brezplačni svetovalni številki 080 81 22, na www.klubgaia.si ali na fb klubgaia. Zelenjava z domačega vrta lahko pomeni tudi precejšnjo razbremenitev družinskega proračuna. Na poskusnih vrtovih za samooskrbo 4 članske družine smo na samo 60 m2 pridelali med 260 in 400 kg zelenjave v času od marca do novembra.

Načrt vrta 

Načrt vrta je osnova za dober začetek. Ker se mnogokrat zatakne prav pri razporeditvi rastlin, dobrih in slabih sosedih ter  koristnih rastlinah, si lahko pomagamo z brezplačno aplikacijo naredivrt.si, ki razmišlja namesto nas, saj svetuje kam umestiti katero rastlino in kako poskrbeti zanjo od začetka do končnega pridelka.

Toplo priporočamo, da jo vsaj preizkusite, tudi  če že leta vrtnarite. Gotovo se boste naučili česa novega.

Zavedamo se, da je najboljša zelenjava tista, ki jo pridelamo sami. Sveža domača zelenjava, ki smo jo ravnokar pobrali z vrta, ima tudi največ vitaminov, mineralov in hranilnih snovi. Daljši ko je čas in proces potovanja vrtnine od vrta do našega krožnika, manj je v njej hranil in zdravilnih učinkovin. Kakšna je naša prehrana, je odvisno le od nas samih. Če imamo na voljo kos zemlje, ki ga lahko spremenimo v vrtiček, je treba le še nekaj dobre volje, znanja in veščin, da si sami pridelamo nekaj sezonskih vrtnin. Namen takšnega vrtička je zagotovo ta, da bomo na njem pridelali zelenjavo na čim bolj naraven način. Za sajenje in oskrbo posajenih rastlin vedno uporabimo organske zemlje in  gnojila za ekološko pridelavo ter  ekološke pripravke za varstvo in odpornost rastlin.

Priprava tal in gnojenje 

Mokra jesen in zima sta poskrbeli za dobro vlažnost tal, zato smo se lopatanja lotili potem, ko so se tla malo, a dovolj ustrezno osušila za prekopavanje. 

Cilj samooskrbnega pridelovanja zelenjave bo dosegljiv tudi zaradi ustreznega, zelenjavi in tlom prilagojenega osnovnega gnojenja, ki je usklajeno z načrtom kolobarja in štiripoljinskim sistemom pridelave. Poljine smo glede na lansko leto zavrteli tako, da je letošnja prva poljina tam, kjer je bila lani druga. Zelenjadnice smo po poljinah razvrstili glede na njihove zahteve po osnovnih hranilih, ob hkratnem upoštevanju dobrega in slabega sosedstva. Za osnovno gnojenje smo uporabili organsko gnojilo, ki je dovoljeno tudi v ekološki pridelavi. Na prvo poljino smo ga potresli 4 kg na 20 m2, na drugo poljino 2 kg na 20m2, na tretji poljini le še z 1 kg tega gnojila na 20 m2. Zadnje, četrte poljine tudi letos nismo nič gnojili. Zrna gnojila smo potresli na poljine po prekopavanju tal – po brazdah. Sledila je plitva zadelava s pomočjo grabljenja in poravnave vrtnih tal. 

Kolobar v vrtu

Prvo poljino zasedajo zelenjadnice iz skupine plodovk (paradižnik, jajčevec, paprika, bučke, kumare) in  zgodnji krompir, ki potrebujejo obilno gnojenje. Na drugi poljini bodo kapusnice (cvetača in brokoli, redkvica, kolerabica, glavnati ohrovt, brstični in kodrolistni ohrovt) in glavnata solata ter berivka. Na tretji poljini bodo korenovke (korenček, peteršilj) in čebulnice (čebula, por). Od stročnic grah, iz skupine kapusnic pa belo in rdeče pozno zelje ter blitva iz skupine špinačnic. Na zadnji, četrti poljini bomo pridelovali gomoljnice (rdeča pesa), stročnice (nizek fižol in šetraj ter  bob za sveže in suho zrnje),  špinačo in radič solatnik in v lanski jeseni posajen česen. Vsem kulturam bodo po zgodnjem spomladanskem in tudi poletnem spravilu iz gredic sledile naknadne vrste zelenjave za pozno poletno, jesensko in  tudi prezimno pridelavo. Na tak način grede nikoli ne bodo prazne in nezasedene.

Prva semena in sadike v tla 

Prve setve tradicionalno pripadajo grahu in bobu, sledi korenček, berivka in sajenja zgodnjih solatnic in kapusnic. 

Zdaj že marsikdo razmišlja o sajenju krompirja. Pomembno je, da ga ne sadimo prezgodaj, torej le v dovolj toplo zemljo, ko temperatura doseže 8 oC. Le če bomo nasad prekrili s prekrivno tkanino, lahko sadimo tudi prej. Zavedati pa se moramo, da ta gomoljnica sodi v prvo poljino, kjer so tudi plodovke, kamor smo tla obilno pognojili z organskim peletiranim gnojilom, in sicer z dodatkom kalija (K), ki ga krompir rabi za svoj razvoj in se ga uporablja v eko pridelavi.

Zgodnje setve in sajenje bomo varovali pred nizkimi temperaturami z uporabo vlakninastih prekrivk – kopren. Ko bo potrebno, bomo posevke oskrbovali s pletjem in okopavanjem.

 Foto: iz arhiva Plantella