Obirali smo že jabolka, marelice, borovnice , breskve, mandarine, trgali grozdje in sledilo je še obiranje vrtnic v Bolgariji. Društvo Onkoloških zdravnikov naju je povabila na festival vrtnic. Do Skopja smo se peljali z enim avtobusom, peš prečkali makedonsko bolgarsko mejo in z drugim avtobusom nadaljevali pot proti Sofiji. Sofija je glavno mesto Bolgarije, ki smo si jo ogledali. Je  lepo mesto, podeželje je bolj revno. Ogledali smo si tudi mesta Plovdiv, Stara Zagora in Kazanlak, ki je majhno mesto in tu se vse odvija.

Bolgarija je dežela vrtnic, sivke, mete in zgodovine. Letno pridelajo 140 t sivke. Je kultna »rožnata država«, saj vsako leto pripravijo festival vrtnic v čast tej rastlini. Bolgarija je največja pridelovalka rožnega olja. Pokrivajo kar 80% svetovnega trga. Te sorte so prinesli iz Indije v 17.stoletju. Tehnološka obdelava se skriva v tajnosti. Eterično olje, ki ga proizvajajo,  uporabljajo tudi v francoski parfumeriji.

Kazanlak je središče teh vrtnic. 130 km dolga dolina, v kateri se nahajajo čudovita polja vrtnic. Dišava je najboljša zgodaj zjutraj in to je čas za obiranje; če pa  sonce zažge cvetne liste, je parfum uničen. Za izdelovanje 1 kg olja vrtnic je potrebnih 3,5 t cvetov, zato čisto olje vrtnic imenujejo » rožnato zlato« ali »tekoče zlato«. Grmički merijo v višino 2 m, cvetijo le kratek čas, približno od sredine maja do sredine junija.

Ko smo mi prispeli v Kazanlak, je deževalo. Ogledali smo si samo velik nasad vrtnic, se sprehodili po polju, večinoma je bilo že obrano, samo nekaj cvetov sem ter tja je še ostalo za naše fotografiranje in, da smo okusili vonj vrtnic in jih nekaj nabrali. Tukaj so tudi izdelovali rožno olje. Ogledali smo si muzej izdelovanja olja. Tu vse diši po rožnem olju; kamor koli stopiš v stavbi, diši, diši, diši…. Nakupili smo si parfume, mila, rožno olje, ki pa imajo svojo ceno.

To se je dogajalo v mesecu juniju 2008. Pripravili so nam dobro  zabavo v čast vrtnic. Lepo so nas pogostili, folklorne skupine so plesale, njihovi godci so igrali. Predstavili so nam bolgarsko poroko, rdeča nit poroke so predstavljale vrtnice, ki so jih imeli polne košare in jih metali v zrak in med nas. Nastopajoči so bili zelo družabni, zabavni, nasmejani in so nas sprejeli  medse, da smo skupaj plesali in peli njihova plese.

Spali smo po raznih mestih in v raznih hotelih. V nekem manjšem mestu, se ne spomnim imena, sva dobila posebno sobo, ki je spominjala na čas baroka.  Vsa soba je bila v rdečem in črnem težkem žametu, veliko blazin in težke žametne zavese, ki so zakrivale svetlobo. Vse tapecirano, oblazinjeno pohištvo. Kopalnica je imela črne ploščice in vse pozlačeno. Čuden vonj se je nahajal v sobi; to vidiš še samo v filmih in gradovih.  Ves hotel je bil v tem stilu. Kar malo grozno se je bilo uleči v tisto veliko razkošno posteljo. Strah me je bilo. Čas se je zavrtel nekaj stoletij nazaj. Ko je nastalo jutro, sva se hitro pobrala ven v normalno življenje. Bilo je kot v kakšni veliki oblazinjeni krsti. Lepo, ampak samo za ogled.

Ta festival se odvija vsako leto in pritegne veliko turistov, namenjen je vrtnicam. Tudi naša skupina se je zelo lepo zabavala, videli in slišali smo veliko novitet, ki jih ne bomo pozabili. Druženje nas je zbližalo, nastala so poznanstva in prijateljstva, ki še trajajo in domov smo se vrnili odišavljeni od dišečih vrtnic in rožnega  olja.

Pripis: Kip ženske predstavlja Sveto Sofijo in stoji v mestu Sofija.

 Fani Šurca