23. 11. 2023 smo v okviru Beletrininih trubadurjev gostili Ferija Lainščka. Pisatelja, pesnika, dramatika in scenarista, ki živi in ustvarja v Murski Soboti. Njegova bibliografija obsega več kot 100 samostojnih knjižnih enot, med katerimi je 25 romanov, ki so večinoma že prevedeni v tuje jezike.

Za svoja dela je prejel številne nagrade: leta 1995 je za roman Ki jo je megla prinesla prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2021 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kresnika je prejel dvakrat, leta 1992 za roman Namesto koga roža cveti in leta 2007 za roman Muriša. Večernico je prejel leta 2001 za knjigo pravljic Mislice, desetnico leta 2012 za knjigo Pesmi o Mišku in Belamiški. Z romanom Kurji pastir je bil znova uvrščen med pet finalistov za nagrado Kresnik.

Feri Lainšček je slovenski pisatelj, čigar literarna dela so doživela največ filmskih adaptacij (Halgato, Mokuš, Petelinji zajtrk, Šanghaj …). Izjemno uspešna sta tudi njegova avtobiografska romana: Kurji pastir, ki smo ga v naši knjižnici predstavili na Grabeljškovem večeru 2021 in Petelinje jajce, ki smo ga predstavili letos v Tednu splošnih knjižnic.

Kurji pastir govori o njegovem zgodnjem otroštvu v Dolencih na Goričkem v Prekmurju, majhni in odmaknjeni vasici tik ob madžarski meji, kjer je bila njegova družina del vaške revščine. Njegovo odraščanje v tradicionalni, cimprani in s slamo kriti hiši, v kateri ni bilo elektrike in nobenih sodobnejših tehnoloških pridobitev, je bilo na poseben način prvinsko ter v veliki meri povezano z živalmi. Med njimi so imele posebno vlogo kokoši v domači reji, ki so se prikradle tudi v naslov romana. Ta pa ni le spominska proza, ampak napeta zgodba o nenavadnem otroštvu.

V drugem romanu  je že odraščajoči deček, pogosto zasanjan in razmišljujoč; ki mu nikoli ne zmanjka vprašanj. Že pri rosnih letih se sprašuje o smislu življenja, o sreči, njegova mama in oče, ki smo ju dobro spoznali že v prvi knjigi, pa se mu čudita in ga tudi občudujeta, saj vesta, da je nekaj posebnega.

Feri Lainšček je tudi na tokratnem večeru očaral s svojo magičnostjo in razkril ozadje nastanka trilogije, način pisanja prvega romana s pomočjo Jungove tehnike aktivne imaginacije (s katero se je vrnil v čas svojega otroštva), način pisanja drugega romana in še marsikaj. V Prekmurščini je prebral tudi eno svojih lepših pesmi.  Ob ogledu knjižnice pa je ugotovil, da je replika klopi (original hrani Šolski muzej) na mladinskem oddelku enaka šolski klopi, v kateri je sedel sam v prvem razredu osnovne šole. Naši knjižnici so omenjeno klop podarili Vid Drašček in njegovi sovrstniki.

Feriju Lainščku se zahvaljujem za čudovit večer, Beletrini za podporo in vsem obiskovalcem za udeležbo. Prijetno branje in ustvarjanje želim vsem. Naj nas knjige še naprej povezujejo, bogatijo in osrečujejo,

Sonja Žakelj, Cankarjeva knjižnica Vrhnika