Na nivoju Evrope gre za izjemno ogroženo vrsto. Po podatkih je puščavnik v Sloveniji splošno razširjena vrsta, ki pa živi v izoliranih populacijah. Zaradi omejene mobilnosti vrste so populacije izjemno ranljive in bolj podvržene izumiranju.
Raziskave
razširjenosti hrošča puščavnika, ki jih izvaja Nacionalni inštitut za
biologijo, v Sloveniji potekajo od leta 2008 v okviru nacionalnega monitoringa hroščev, ki ga
financira Ministrstvo za okolje in prostor. V okviru raziskav je bila potrjena
prisotnost vrste na Ljubljanskem barju, na podlagi česar je bila vrsta kot
kvalifikacijska določena za Natura 2000 območje Ljubljansko barje. V letih 2012
in 2013 so bile prvič izvedene podrobnejše populacijske raziskave puščavnika z
uporabo feromonskih pasti v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Populacija
puščavnika v starih drevesih kostanja in lipe v mestnem parku Tivoli ima po do
sedaj zbranih podatkih nacionalni pomen pri ohranjanju te vrste v Sloveniji.
JZ Krajinski park Ljubljansko barje je skupaj s partnerji leta 2018 začel z izvajanjem projekta PoLJUBA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Eden izmed ciljev projekta je tudi izboljšanje stanja puščavnika na območju Ljubljanskega barja z doselitvijo. V okviru popisa vrste na Ljubljanskem barju prisotnost puščavnika na vzorčnih lokacijah leta 2018 in 2019 ni bila potrjena. Pri pregledu primernih dreves za ohranjanje vrste smo ugotovili, da bi bilo najbolj primerno območje za doselitev puščavnika območje Mestnega loga. Mestni log se je izkazal za primeren gozd z dovolj starimi drevesi in potencialnimi dupli, kjer bi se populacija puščavnika lahko vzdrževala sama. Na tem območju smo določili tri manjša območja, ki so najprimernejša za doselitev puščavnika.
Doselitev smo izvedli v letih 2019 in 2020. Postavili smo umetna dupla v obliki gnezdilnic, z namenom ustvariti primerno življenjsko okolje za hrošča. Na območje Mestnega loga smo doselili ličinke puščavnika, ki izvirajo iz populacij v ljubljanskem parku Tivoli in s širšega območja Ljubljane (okolica Domžal). Z doselitvijo osebkov puščavnika bomo tako aktivno prispevali k obnovitvi te vrste na območju Ljubljanskega barja. To je prvi poskus doselitve katerekoli vrste hrošča v Sloveniji.
Puščavnik ima za Slovenijo poseben pomen, ne le kot varstveno prioritetna vrsta, temveč tudi, ker Slovenija predstavlja njegovo klasično nahajališče. Vrsto je leta 1763 prvič opisal naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli, zelo verjetno po primerkih iz Idrije in Ljubljane.
