Zbrali smo se ob 7.00 zjutraj ter se z mini avtobusom še v meglenem jutru odpeljali do Žužemberka, kjer smo se ustavili za ogled gradu in za večino prvo jutranjo kavico. Pot nas je nato vodila nekaj časa po dolini Krke, katere izvir je blizu Muljave in kasneje zavije proti Dolenjski.

Naša pot pa nas je vodila v Črnomelj, ki nas je pričakal obsijan s soncem. Pričakala pa nas je tudi prijazna in hudomušna vodička Tatjana Zupančič.

V črnomaljski Zakladnici smo se seznanili z znamenitostmi Bele krajine in Črnomlja z okolico, njihovim živalstvom (znan je njihov črni proteus) in mokrišča z nam manj poznanim rastlinstvom. Spoznali smo se z naravno mejo na jugu in vzhodu, ki jo riše reka Kolpa.

Po ogledu cerkve s čudovitim mozaikom ter starega mestnega jedra smo se odpeljali v vas Roženec, kjer je v gozdu skrit eden najlepših antičnih spomenikov – oltar bogu Mitri.

Vse to ogledovanje in spoznavanje zgodovine ter znamenitosti nas je dodobra »zlakotnilo«, zato je bila naša naslednja postojanka seveda njihova gostilna Samarin, kjer so nas že čakali odojek in jagenjček, ob katerem ni smela manjkati Metliška črnina. Za posladek pa jabolčni štrudelj.

Po kosilu smo si ogledali izdelke domače obrti Cvitkovič v Adlešičih. Spoznali smo način krasitve (pisanje) belokranjskih pisanic in seveda predelavo lanu ter običaje, ki so se ob tem izvajali.

Čudovit dan se je kar prehitro končal. Ob zatonu sonca smo bili tudi mi že doma, polni vtisov, novih znanj in spoznanj ter stkanih prvih prijateljskih vezi. 

Zapis in fotografije: Fani Al-Mansour