Jelušičeva je v govoru spomnila na zgodovinski lok med odporom Vrhnike med osamosvojitveno vojno zoper JLA in odporom prebivalstva med drugo svetovno vojno proti nemškemu in italijanskemu okupatorju. Pri tem je poudarila, kako pomembno je, da ima narod modre voditelje, ki so se sposobni pogovarjati in iskati miroljubne rešitve, ter kot primer navrgla Brionsko deklaracijo, s katero so se ustavile sovražnosti JLA na ozemlju Slovenije, hkrati pa so se za dobo treh mesecev zamrznile osamosvojitvene aktivnosti. V 33 letih samostojnosti je naša država dosegla mednarodni ugled, notranje pa je ostala razklana. »Problem je, da smo bili po 80-tih in več letih sposobni sprejeti svoje bivše okupatorje kot sedanje zaveznike. Nismo pa bili sposobni sprejeti tistega dela tistih sprtih strani iz druge svetovne vojne, ki so bile sprte strani na naših domačih tleh. Nekateri se štejemo za potomce borcev, partizanov – tudi jaz. Moji so umirali v taboriščih, od domobranske roke, od nemške roke. Nekateri drugi bodo rekli in rečejo, da so njegovi umirali od partizanske roke in puške. Ali je res, da mi danes po 80 letih nismo sposobni vse te sprti strani iz zgodovine ne pokopati, ampak dostojanstveno prepoznati in se zavedati, kaj prinaša vojna, kako nas vojna deli, v kakšne rove nas postavlja? Ne samo takrat, ko se odvija, ampak še dolgo po tem.« Govornica je dejala, da smo mi tisti, »… ki te delitve, do katere so prišli naši predniki med drugo svetovno vojno, nismo znali prerasti, nismo zmogli moči, da bi prižgali svečo v spomin vsem, ki jih je pobrala vojna na naših tleh. Mogoče bomo to zmogli kdaj v prihodnosti.« Mogoče, je še dodala, bomo to zmogli tedaj, ko nas bodo streznila skrajna gibanja po Evropi in z njimi povezano sovraštvo.
Zbrane je v imenu gostitelja proslave nagovoril Miran Štupica, predsednik vrhniškega združenja borcev za vrednote NOB, ki je opozoril na ponovne pojave fašizma po Evropi in svetu, ter okrcal slovensko politiko, ki po njegovem z nekaterimi dejanji zaničuje padle borce in talce med drugo svetovno vojno. »Upam, da slovenskemu narodu ne bo treba nikoli več stopiti skupaj, kot leta 1941.« Zahvalil se je še zvezi slovenskih častnikov, lokalnim veteranskim združenjem (veterani vojne za Slovenijo in združenje Sever) in prvič tudi društvu general Maister, ki so s svojo prisotnostjo podprli proslavo. »Vsem tem rodoljubom gre zahvala, da je slovenski narod obstal in še vedno govori slovenski jezik.« Občinstvo je nagovoril tudi župan Daniel Cukjati, ki je izpostavil trenja med Slovenci in izrazil upanje, da bodo takšne prireditve spodbudile ljudi k razmišljanju o strpnosti in medsebojnem sprejemanju. Po njegovem prepričanju mora vsak od nas začeti s spremembami pri sebi.
Kulturni program prireditve je zapolnil Mešani pevski zbor Mavrica pod vodstvom Darinke Fabiani, ki je poskrbel za peti del programa (nekatere pesmi je prilagodil Marko Fabiani) in recitacije (recitatorska skupina zbora). Program je povezovala Anita Čretnik.

Gašper Tominc, foto: GT