23. avgusta, ob 21:30, nam bo zagodel Olfamož, ki nam bo med drugim predstavil njegov najnovejši album Popizdarija. Po nadrealističnem kantavtorju absurda in elegance boste lahko prisluhnili še punk fusion trojici iz Slovenj Gradca, ki slišijo na ime BibliBan. Koncert, ki ga zagotovo ne gre zamuditi! 

Popizdaja ni izbruh, nastajala je postopoma, v odmevu dogodkov, ki so nas navadili na odmik, a Andreja Fona — Olfamoža niso utišali. Od začetka pandemije dalje, od prvih protokolarnih absurdov do današnjega razgrajevanja sveta, je snoval, zapisoval, sestavljal in razstavljal. Zase. In za druge. V jeziku, ki ni nikoli samoumeven. Plošča je kot pekoče pisemce, izmenično polno žolča, humorja, zamolčanega joka in ulične brihtnosti. Politično in družbeno lucidna, a nikoli agitatorska v dobesednem smislu, raje posmehljiva, podtalno ogorčena, absurdistično razklenjena. Kot sam pravi: »Plapolam. Plapolam.« Zastava, ki ne ve več, kateri državi pripada. Telo, ki je na drogu, ker je tako nanj pritrjeno že, odkar ve zase.

V marsičem Popizdaja deluje kot kontrastni pendant prejšnji plošči Hupam, da ste dobro (2015, ZARŠ), ki je nosila izrazit pečat kolektivne igre, posnete v živo, v istem prostoru, v dinamičnem sozvočju zasedbe, prepletene s križišči afrojazza, punkovske direktnosti in svobodno improvizirane godbe. Nova izdaja se po svoje vrača k domačnosti in eksperimentu prvenca Omahuj! (2013, samozaložba): nastajala je razpršeno, pretežno v samoti, z nizkoločljivim snemalnikom, nato pa je Fon z nasnemavanjem skladbe zgradil v celote, prežete z ansambelskimi glasovi, s čimer se hkrati tudi občutno razlikuje od svoje duhovne predhodnice, katere skladbe so nastajale v enem zajemu. Popizdaja z jasno idejo in vložkom stremi k zvenu, ki je izdelan, dodelan, ponekod skoraj popovski.

Nova plošča je raztreščena in jasna, obupana in igriva, pesniška in pankerska, umetna in pristna. Na njej je vse: od robatih aforizmov o sodobni umetnosti in pop-ulične satire do temnega, razklanega zvena, ki se izmika vsakršni enolični kategorizaciji. Fon piše tako, da njegove besede skoraj vedno letijo mimo ušesa in udarijo v tilnik. Njegova zvočna poetika se vedno ziblje na robu absurda in zvena, ki ni le spremljava, temveč protiteža besedi. A vmes so tudi boogie ritmi, srhljivke za otroke, dadaistični pop napevi. Hrepenenje po domu, ki ni dostopen. Ljubljana, napihnjena in draga, odmaknjena kot sanje.

Zasedba, ki se je tukaj zbrala, da bogati Olfamoževe skladbe, je obsežna in raznolika. V Olfamoštvu tokrat sodelujejo Vid Drašler, Jošt Drašler, Matej Magajne, Eva Zibler, Mojca Sovdat, Tea Vidmar, Neža Naglič, Jure Boršič, Gregor Zamuda, Samo Kutin, Denis Oprešnik, Kaja Draksler, Andrej Kobal, Vasja Fon, Oton Korošec in cela druščina na Bučnem. Snemal in miksal je Olfamož sam, svetovanje in mastering pa podpisuje Sašo Kalan, ki je suvereno obvladal vse lome te večplastne fonoteke.