Življenje v domu, odkar se pojavlja koronavirus, vse od meseca marca, ko je bila razglašena epidemija, je drugačno. Stanovalci se večinoma med seboj ne družijo, če pa se, morajo upoštevati določena priporočila za preprečevanje in prenašanje virusa. Uporabljajo maske v skupnih prostorih, se ne obiskujejo v sobah, večino časa se družijo zunaj na primerni razdalji. Takega načina življenja in dela smo se vsi nekako privadili, tako zaposleni kot tudi stanovalci. Delo fizioterapije in delovne terapije poteka izključno individualno, po sobah stanovalcev oz. v prostorih, namenjenih terapiji. Stanovalce skušamo čim bolj spodbuditi, da bi veliko časa preživeli zunaj in v gibanju. Kljub temu pa so se tega stanovalci že nekoliko naveličali. Radi bi se zopet družili, se ne socialno distancirali eden od drugega in kar naprej pazili, ali so na pravi razdalji ali ne, ali imajo masko ali so jo morda pozabili. Zato smo se nekako odločili, da bomo v bodoče pa le malo začeli izvajati skupinske dejavnosti z določenimi ukrepi, ki pač morajo biti in bodo pri nas v domovih, kjer stanuje najbolj ranljiva skupina ljudi, še kar nekaj časa. Stanovalci prejemajo tudi obiske, za katere prav tako veljajo določena pravila. Kljub vsem tem pravilom pa so  stanovalci veseli obiskov. Prav tako so se nekateri navadili uporabljati tudi mobilne telefone, videoklice in podobno. 

Naše stanovalce spodbujamo, da se čim več gibljejo, da ohranjajo svoje rutine in navade, ohranjajo svoje dejavnosti, saj vse to pripomore k dobri fizični kondiciji, dobremu počutju in psihičnemu stanju. Življenje v domu se ni ustavilo, kot nekateri pravijo. Se pa je spremenilo in vsi se trudimo, da ohranjamo njihovo dostojanstvo, želje in navade. Le tako bomo uspešno prišli iz te  krize, ki vlada po vsem svetu. Mogoče še močnejši in z novimi znanji. Morda bomo spet začeli ceniti vrednote, ki so se v zadnjem času nekoliko izgubile pravi pomen. Ostanimo zdravi in močni ter enotni, le tako nam bo uspelo premagati sovražnika sodobnega časa. 

Liljana Koban