V torek zjutraj, 1. oktobra,  me je zbudilo neobičajno brnenje pred našo hišo. Ko sem pogledal, kaj se dogaja, sem videl, da odstranjujejo vrbe, ki so desetletja dajale kraju dobro mikroklimo, ga bogatile s svojimi čudovitimi zlatozelenimi vejami, kljubovale vremenu in nikoli ovirale propustnosti Merinščice. Tudi ob stoletnih vodah ne. Poleg kostanjev so bile prepoznavni znak našega lepega kraja. Moram priznati, da me je ta dogodek pretresel. Bil sem skoraj čustveno navezan na te vodne lepotice, kI sem jih po nasvetu dr. Strgarja posadil pred štiridesetimi leti.
Vrb ni več! Ničesar si ne moremo pomagati, ostane nam le, da kot pokojniku obljubimo, da jih bomo še dolgo imeli v lepem spominu.

                                                                                                                   Vlado Rančigaj