Naš dom obstaja že od leta 2005, ko smo konec decembra v dom sprejeli prve stanovalce. Tja do novega leta jih je bilo približno pet. A že v naslednjem letu smo dopolnili kapaciteto 42 oseb. V lanskem letu pa smo v marcu odprli še depandanso, v katero se je lahko nastanilo še 22 oseb. Naš dom je trenutno polno zaseden. Z zapolnitvijo se je povečal naš obseg dela, zato smo zaposlili še nekaj ljudi. Tako smo dobili tudi delovno terapevtko, ki je zelo dobrodošla. Našim varovancem organizira različne dejavnosti, ki se jim odvijajo dnevno, tedensko in mesečno. Pomaga jim pri izdelovanju različnih izdelkov, jih usmerja, spodbuja, motivira, se z njimi pogovarja, fotografira izdelke ... Radi se udeležujejo telovadbe, gredo na sprehode, nabirajo regrat ... Gospod župnik nam je odstopil tudi del ograjenega vrta, kjer  bodo lahko imeli svoj vrt. Tu bodo lahko sadili vrtnine, zelenjavo, rože oziroma kar bodo želeli.  Zelo so pozorni eden do drugega in če je nekdo dalj časa odsoten, ga pogrešajo. Radi se pogovarjajo in obujajo stare čase, ki jih primerjajo s sedanjim tokom življenja. Vedno nam lahko povedo svoje želje in potrebe o prehrani. Mi jim seveda te želje čim prej izpolnimo. Hrano jim ponudimo v takšni obliki in na takšen način, kakor so jo bili vajeni v svojem življenju zaužiti. Tudi "repete" je mogoče dobiti kadar koli. Zelo radi imajo glasbo, zato so veseli vsakega muzikanta, ki jih obišče in jim zaigra kakšno slovensko narodno. Še bolj pa jim je všeč tista domača, saj radi zraven tudi zapojejo. Tudi kakšen plesalec se najde med njimi.  Vsak dan, kdor želi, tudi moli v naši kapelici rožni venec. Vse, kar se pri nas odvija, je prostovoljno, zato smo zelo veseli, da jih vedno  pride veliko. Naši stanovalci so zmeraj nasmejani in dobre volje.   

Članek zapisala Anica Cencelj.