Četrtek, dan po državnem prazniku in po preživeti peklenski vročini, je bil kot naročen za odmik od vsakdanjega delovnega vrveža. Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje smo se ta dan podali na vodeno ekskurzijo nabiranja zdravilnih zelišč na čudoviti Menini planini.

Zbrali smo se na avtobusni postaji Vransko in se z osebnimi vozili odpeljali proti planini. Na travniku pred pastirsko postojanko Biba smo ugotovili, da se nas je zbrala prijetna skupina udeležencev – veselje pa je bilo še toliko večje, ko smo med nami pozdravili gospo Cvetko Drnovšek, predsednico Društva za zdravilne rastline Zasavje.

V uvodnem delu nam je gospa Cvetka strokovno in prijazno predstavila osnovna pravila nabiranja zdravilnih rastlin – kje, kako in koliko nabrati, da z naravo ravnamo spoštljivo. Nato smo se razkropili po travnikih in pašnikih Menine planine, kjer nas je pričakalo pravo bogastvo narave. Kljub sončnemu vremenu vročina ni bila nadležna, saj nas je hladil blag vetrič, ki je skoraj stalnica na planinah. Če pa je sonce postalo premočno, smo se preprosto umaknili v senco dreves.

Gospa Cvetka – prava živa enciklopedija zdravilnih rastlin – nam je predstavila številne rastline, njihove značilnosti in delovanje. Seveda si je vse nemogoče zapomniti – tako rastline kot tudi bolezni, pri katerih pomagajo. Vsak udeleženec si je nabral tisto, kar je poznal in prepoznal – podobno kot pri gobah: več kot jih poznaš, več jih lahko nabereš. A napake pri zeliščih so k sreči precej milejše. Če rastline ne poznamo in je ne pripravimo pravilno, preprosto ne učinkuje, kar pa ni škodljivo zdravju.

Nabiranje zelišč je večplastno koristno: povezujemo se z naravo, ob lepem vremenu se z dobro voljo gibamo na svežem zraku, krepimo spomin, obnavljamo znanje in ne nazadnje – uživamo sadove ob pitju čajev in napitkov, in sicer kot pomoč pri bolezni, še raje pa kot zdrav ritual v družbi prijateljev.

Današnja ekskurzija je združila vse te koristi. Zaključili smo jo z malico pri planinski koči, kjer se je razvila živahna razprava in oblikoval se je neformalen, a iskren sklep:

»To moramo še ponoviti!«

Torej: Snežinke in Vranske rož'ce – na svidenje naslednje leto!

Iskrena hvala gospe Cvetki za strokovno vodenje in deljenje bogatega znanja, hvala tudi predsednici Univerze za tretje življenjsko obdobje, gospe Hildi Žabkar, in vsem ostalim sodelujočim za odlično organizacijo dogodka.

Društvo univerza za tretje življenjsko obdobje