V četrtek, 2. 6. 2016, smo z razredom odšli na Gorico. Pri vznožju nas je že čakal gozdar Janez. Skupaj smo se po hribu navzgor odpravili v gozd. Na poti smo videli klešče hrošča rogača. Gospod Janez nam je povedal, da imata samec in samica različno velike klešče. Samica ima precej manjše klešče. Povedal nam je tudi, da so rogači zaščitena živalska vrsta. Malce pod vrhom Gorice smo se ustavili, gospod Janez nam je v podrtem smrekovem deblu, natančneje pod lubjem, pokazal lubadarja. Lubadar je majhen črn hrošč, ki napada smreke. Živo drevo se pred njim lahko ubrani z izločanjem smole. Ker smo bili v ponedeljek sami v gozdu in smo malo naprej od tega drevesa videli drevo, ki je imelo zanimivo lubje, smo se pozanimali, katero drevo je to. Povedal nam je, da je to divja češnja.

Gospod Janez nam je pokazal kitajsko šiškarico na drevesu kostanja in hrasta. Videli smo, da ima napaden list precej manjšo listno ploskev in s tem si lahko naredi tudi manj hrane.

Skupaj smo se sprehodili do malih bejbi dreves. Pokazal nam je majhne jelke. Dve smo ponovno posadili. Vsi smo poskusili tudi jelkino smolo. Ima zanimiv okus.

Na koncu nas je čakalo pravo presenečenje. Odpravili smo se proti gozdni kopalnici, ki jo uporabljajo divji prašiči. Poiskali smo drevo, ki divjim prašičem služi kot brisača in na njem nam je gospod Janez poiskal ščetino divjega prašiča.

Po ogledu smo se vrnili nazaj v šolo. Na travniku smo videli črička, ob gozdnem robu pa smo se posladkali z borovnicami.

Imeli smo se lepo, saj je bil pouk v gozdu nadvse zabaven in poučen. Hvala gozdarju Janezu za zanimivo dopoldne v gozdu. Kljub temu da smo na gozdni učni poti bili že lansko leto, smo letos izvedeli veliko novih stvari.

Val Radulj, Dominik Grahek Ličer, Lucija Verdelj in Beti Reberšek, 3. a