Prvošolci smo radovedni, učljivi in iskrivi. Zaključujemo prvo leto tega letos nenavadnega šolanja. S pomočjo učiteljic, staršev in mnogih obiskovalcev smo se v prvem razredu naučili mnogo. Znanja pa ni nikoli dovolj … V zadnjem tednu smo imeli tehniški dan, kjer smo se spoznali z različnimi vrstami lesa, ki smo ga potem tudi obdelovali. Od mizarja smo dobili koščke lesa, ki jih ni več potreboval. Kaj hitro smo ugotovili, da so vsi enakih oblik in da jih lahko združimo v najrazličnejše predmete. Delčke smo obrusili, zlepili in navrtali kovinski obroček. Izdelali smo si srčkane obeske, ki nam bodo dobro služili, prav tako pa so nastali še delfini, banane, solzice, miške, skakalnice za avtomobilčke in še kaj. Naše spretne ročice zdaj poznajo že vse črke in v les smo si izžgali še začetnice imen ali pa kar celo ime. Da pa smo spoznali, kaj še lahko nastane iz lesa, smo obiskali sodarja. Spoznali smo se z Markom Učakarjem, ki je svoj poklic prevzel od svojega očeta. Prijazno nas je sprejel, nas povabil v svojo učilnico na hlodih akacije in razložil, kako nastane sod. Izvedeli smo, da je najboljši les murve, da pa je še pet vrst, ki so za sodarje nepogrešljivi. Učenci znajo sedaj našteti, da je za izdelavo sodov najbolj primeren les hrasta, akacije, jesena, kostanja in češnje. Seveda je les pred izdelavo potrebno skrbno pripraviti in izbrati le najboljšega. Ogledali smo si sušilnico lesa in se čudili, koliko orodja je potrebnega za izdelavo: od velikih kladiv, šestil, obličev in še kaj. Izvedeli smo, da je upogibanje lesa dokaj podobno kuhi špagetov, da sta potrebni voda in toplota. Zanimivo je bilo videti, kako se les upogiba, ko je gospod v sodu kuril, ga močil in stiskal s pomočjo stiskalnice. Ogledali smo si tudi 28 različnih vrst lesa, ki so izdelani v obliki pujskov. Les je lep, les diha, raste, se suši in nas greje, je del narave in mi smo del nje. Toplo in lepo nam je bilo, hvala sodarstvu Učakar.

Učiteljice: Marjeta Terbovšek, Nataša Pečovnik in Maja Jerman z učenci 1. a in 1. b-razreda