Izlet na Sveto goro nad Solkanom je bil zaradi birme na Vranskem organiziran na praznični ponedeljek, 27.4. Kar 24 planincev se nas je zbralo, tako da smo morali poleg 20 sedežnega avtobusa dodati še en osebni avto.

Pot smo pričeli malo nad Solkanom. Izbrali smo pot po jarkih in kavernah, malo drugačno pot, a zato toliko bolj zanimivo. Pot kaj kmalu zavije v ozek jarek, ki se v začetku dokaj strmo vzpenja. Ob poti gremo mimo kar nekaj jam tako zvanih kavern, ki so med prvo svetovno vojno nudile zavetišče vojakom. Za ogled le teh se nismo odločili, saj nas je pot v nadaljevanju vodila skozi najlepšo in najdaljšo 260 m dolgo kaverno, ki pelje skozi hrib. Za ta del se priporoča naglavna svetilka in čelada, saj je prehod na nekaj mestih zelo nizek. Za lažji prehod in varnejšo stopinjo na mokri skali pa je pot skozi kaverno na nekaj mestih opremljena z jeklenico in skobami, kar da poti poseben čar. Pot smo nato nadaljevali po drugi strani gore vse do kipa sv. Frančiška, ki stoji na Frančiškovem hribu, ki je le nekaj metrov nižji od Svete gore. Od tu se nam odpre slikovit pogled na Julijske Alpe, z vzhoda na Trnovski gozd, Škabrijel in Grgar, z juga na Gorico, Solkan in Sabotin, na Kras in Jadransko morje, z zahoda na vinorodna Brda, Karnijske Alpe in Dolomite. Od tu smo nato imeli samo še 10 minut lepe hoje do cilja.

Tu je sledil ogled cerkve in daljši postanek ter druženje v kavarni ob cerkvi.

Za sestop smo se odločili po drugi poti, ki poteka deloma po gozdu deloma zaradi varnosti po cesti. Pot namreč na nekaj mestih seka kolesarsko trail pot iz Svete gore, v spodnjem delu pa je na mestih razmeroma težavna.

Nato je sledil še ogled muzeja "Švercanja"  ter obnovljenega Rafutskega parka z dragocenimi drevesnimi velikani in eksotičnimi rastlinami v bližini nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi.

Ob povratku  smo napolnjeni z energijo in lepimi spomini ugotavljali, da izlet na ponedeljek ni bila slaba odločitev, saj je ob vikendih na Sveti gori problem dobiti mesto v kavarni. 

PD Vransko