Konec novembra smo se vranski planinci podali v slovensko Istro. Približno 15 km dolgo pot smo prehodili po gričevju nad Movraško valo, manjšim kraškim poljem, dolgim približno tri in pol kilometre in širokim od dvesto do osemsto metrov. Krožno pot smo začeli in zaključili v Movražu, skriti vasici med kraškimi hrbti vzhodnega predela slovenske Istre. Od tu smo se povzpeli na Kuk, imenovan tudi Veliki Ščukovec (498 m). Sončen novembrski dan nam je ponudil prelep razgled na Tržaški zaliv, Kraški rob in okoliško hribovje, daleč proti zahodu so se videli obrisi Dolomitov, na Slavniku in Učki pa smo lahko uzrli televizijski stolp.

Pot smo nadaljevali po širokem kolovozu, ki se vije po travnati planoti Tri očke, ter se nad vasjo Dvori spustili do spodmolov Velega Badina, ki so edinstveni v Evropi in jim rečejo tudi istrska ušesa, saj naj bi poslušala, kaj se pogovarjajo ljudje v dolini. Gre za lepo formacijo apnenčastega ostenja izrazitih barv: rumene, sive, oranžne, črne ter bele, ki doseže globino do 13 m, strop pa je na 17 m višine. Predel je uvrščen med območja Natura 2000, saj je eno redkih naravnih gnezdišč puščavca, skalnega goloba, rdeče lastovke in planinskega hudournika v Sloveniji. Prav zato je zadrževanje pod steno omejeno, plezanje pa prepovedano. 

Po kraškem robu smo se povzpeli še do cerkvice sv. Kvirina nad Sočergo ter s spustom v Movraž zaokrožili naše potepanje po skrivnostni Istri.

Suzana Felicijan Bratož

Fotografije: Jerca Novak, Bojan Mavrič