Psi sicer resda ne govorijo, vendar se na vsakem koraku sporazumevajo z okolico. Zavedati se moramo, da so psi v osnovi izjemno nekonfliktni. Morajo pa se nenehno prilagajati našemu življenju oziroma okolju, v katerem skupaj z nami živijo. Psi so bitja nagonov. Tudi človek je, vendar so le ti pri psih izrazitejši. V svetu, kot ga poznamo mi, pa morajo psi nenehno prilagajati svoje potrebe našim. Pravilno bi bilo, da jih poskusimo razumeti tudi z njihove plati. Ne nazadnje smo mi tisti, ki smo si jih izbrali za družbo. Vsak pes brez izjeme, ne glede na to, kakšno »nalogo« opravlja za nas, potrebuje sprehode. Sprehoda ne moremo enačiti z gibanjem po dvorišču ali gibanjem na nekaj metrih verige. Tudi če je veriga dolga 20 ali več metrov. Še vedno je veriga in pes je vsak dan znova na enem in istem mestu, kar mu onemogoča izživetje veliko primarnih nagonov, kot so iskanje, vohanje novih vonjav, raziskovanje, socializacijo itd. Če smo skrbnik psa, potem se moramo zavedati, da skupaj z njim prevzemamo tudi odgovornost za ustrezno skrb zanj.

Čeprav pa se je ob tem potrebno zavedati, da je pomembno tudi to, kako psa sprehajamo. Psi se na sprehodu obnašajo drugače kot v domačem okolju. Razlog je soočanje z novimi situacijami, ki jim niso vedno kos, in pa dejstvo, da se obnašajo drugače, saj so privezani na povodcu. Če se npr. pes zaganja v druge pse, veliko skrbnikov meni, da je pes zaščitniški ali nesramen. Psi niso kot ljudje, ne poznajo maščevanja, egoizma in ostalih nepomembnih vedenj. Psi vedno in povsod delujejo nagonsko!  V resnici se pes, ki se zaganja in laja, boji drugega psa in ga želi čim prej odgnati stran. Podobna situacija se odvija pri psih, ki so za ograjo in npr. lajajo na poštarja. Poštar vsak dan, ko pes laja, nanj odide naprej. Tako pes dobi potrditev, da je svojo nalogo uspešno opravil.

To je tako, kot če bi mi šli proti velikanu in ga pri tem jezno gledali, v upanju da se nas ustraši in odide. Zato se po navadi najbolj zaganjajo in lajajo ravno majhni psi. Dejstvo je, da pes z zaganjanjem pravzaprav vsakič znova uspešno opravi dvojno »nalogo«, saj drugi pes slej kot prej odide. V kolikor želimo pri psu reševati težavo z zaganjanjem v druge pse in/ali ljudi, je na prvem mestu preventiva. Za začetek izbirajmo poti, kjer je najmanj možnosti, da bomo srečevali mimoidoče pse. Tako se naš pes ne bo potrjeval v nezaželenih vedenjih. Ali pa ob prihodu drugega psa zavijmo raje v drugo smer ali stopimo na stran, psa pa zaposlimo z iskanjem priboljškov. Naslednji korak pa je reševanje problema z ustrezno prevzgojo, ki pa naj nikakor ne vključuje zatezne, bodeče ali e-ovratnice, saj na ta način pes preko bolečine spoznava, da prihod drugega psa pomeni še večjo grožnjo. Na ta način težave ne rešujemo, temveč jo le preusmerjamo drugam. Hkrati pa izgubljamo zaupanje psa. Zelo pomembno vlogo na sprehodu igra tudi dolžina povodca. Ta naj bo raje daljši in ne fleksi, saj povzroča stalno napetost.

Sprehod psa je namenjen psu, ne nam. Zato mu na sprehodu dovolimo, da ovohava okolico. Ne nazadnje je to zanj edini način, da spoznava okolico. Če tega psu ne dovolimo, je v bistvu sprehod zanj brezpredmeten, saj od sprehoda, kjer mora pes gledati naravnost in hoditi po sredini poti, nima popolnoma nič. Zamislite si, da vas nekdo odpelje v nakupovalni center in od vas zahteva, da gledate v strop, medtem ko hodite mimo najbolj zanimivih trgovin. Ne sliši se prijetno, kajne?

Vedno imejmo v mislih, da smo za vsako težavo, ki se pojavi pri psu, pravzaprav krivi mi sami. Preko miritvenih signalov nam psi ves čas sporočajo, kdaj potrebujejo mir, kdaj jih je morda strah ali se počutijo nelagodno. Miritveni signali so stresanje, oblizovanje, mahanje z repom, obračanje oči stran, predklon, renčanje in ne nazadnje tudi ugriz. Če miritvene signale ves čas ignoriramo ali jih celo kaznujemo, pes dobiva napačne informacije. Zato prihaja do vse več konfliktov. Pse je izjemno enostavno razumeti, le mi se moramo naučiti pravilnega razumevanja. Ob pojavu težave se vedno najprej vprašajmo, kaj je razlog določenega vedenja, nato poskrbimo za preventivo in nato za odpravljanje težav.

V kolikor imate vedenjske težave s svojim psom, se lahko vedno obrnete tudi na nas. Preko naših dolgoletnih izkušenj ter nenehnih izobraževanj s področja pasjega vedenja, se bomo potrudili, da vam pomagamo z nasveti, ki so v prvi vrsti koristni psu.

Glede na poletni čas izkoristimo objavo še za poziv k ustrezni oskrbi vseh živali, ne le psov. Poskrbimo, da imajo živali vedno na voljo dovolj sence in svežo vodo. V kolikor opazimo nepravilnosti, pa opozorimo nanje ali o tem obvestimo veterinarsko inšpekcijo. Najslabše, kar lahko storimo, je, da pogledamo stran. Tako postanemo del trpljenja, ne rešitve.

Zavod Muri